O Danilu Kišu
O Danilu Kišu

Danilo Kiš – Ura anatomije

Josif Brodski v kratkem predavanju o Kišu pravilno izpostavi talent v nasprotju z izvirnostjo: “Seveda jih je Kiš bral; seveda so vplivali nanj. Vse, kar človek prebere, vpliva nanj, tudi šund (lahko se celo postavi teza, da ima tisto, kar zavračamo, večji vpliv kot tisto, kar nas privlači). A kljub temu so po definiciji vplivi drugotnega pomena glede na talent. Vsi smo brali Babaelja, Borgesa in Schulza, ampak samo Danilo Kiš je napisal Vrt, pepel in ne mi.” Radio Študent

Razgovor sa Danilom Kišom: Za pravog vjernika nema prihvatljive religije

“U stvarnosti ljudska svojstva pod datim okolnostima vrlo često proizvode sasvim suprotne efekte, tako da kod ljudi u totalitarnim komunističkim sistemima možemo naći u mnogo čemu bolje kvalitete nego kod onih u slobodnom delu Evrope ili na Zapadu uopšte. To znači: određeni negativni i pozitivni kvaliteti vide se u punoj meri samo u uslovima ekstremnog pritiska. Književnost nam možda daje odgovor na taj čovekov problem, jer kad ona ne bi pružala svedočanstvo o visovima i ponorima ljudskog postojanja, ljudske psihe, smrt jednog deteta bila bi ravna smrti jedne ovce.” Lupiga.com

Slepo ogledalo Danila Kiša

“Ženskost slepega ogledala v Kiševem primeru berem v njegovi dolgi vojni zoper epsko, patriarhalno, samoumevno, falično. Ko enkrat Kiš zamenja slepo ogledalo z živim ogledalom – zaslonom s konkretnimi zgodovinami/zgodbami, je ženska pisava med avtorjem in slepim ogledalom veliko manj opazna.
Prav v Peščeni uri je Kiš zagledan »vanjo«, sebe, izjemnega avtorja ženske pisave.”
Piše: Svetlana Slapšak

Danilo Kiš – Kratka avtobiografija

„’Uznemirujuća različitost’, ono što Frojd naziva Heimilchkeit biće mojim osnovnim književnim i metafizičkim poticajem; u svojoj devetoj godini napisao sam prve pesme, na mađarskom; jedna je govorila o gladi, druga je bila ljubavna pesma par excellence. Od svoje sam majke nasledio sklonost ka pripovedačkoj mešavini fakata i legende, a od svog oca patetiku i ironiju. Za moj odnos prema književnosti nije bez značaja činjenica da je moj otac bio pisac međunarodnog reda vožnje: to je čitavo kosmopolitsko i književno nasleđe.” Danilo Kiš