Drugo sezono pogovorov o priseljenski književnosti „Kdo neki tam piše?“ začeli smo 15. septembra 2026 s pogovorom s Stanislavo Chrobákovo Repar in Aljošo Pužarjem v Cankarjevem domu, v Dvorani Alme Karlin. Moderira Selma Skenderović.
Stanislava Chrobáková Repar je magistrirala iz filozofije in estetike na Univerzi Komenskega v Bratislavi ter doktorirala iz literarne znanosti na Slovaški akademiji znanosti. Leta 2001 se je preselila v Slovenijo, kjer je do upokojitve delovala kot samozaposlena v kulturi. Je pesnica, pisateljica, esejistka in literarna znanstvenica, ki ustvarja v dveh jezikovnih in kulturnih prostorih. Je ustanoviteljica založbe Fraktál ter soustanoviteljica Ženskega odbora Mira pri Slovenskem centru PEN.
Med letoma 2001 in 2015 je sodelovala s KUD Apokalipsa in predavala feministično literarno znanost na Univerzi v Novi Gorici. Že skoraj tri desetletja gradi mostove med slovensko in slovaško, pa tudi češko kulturo. Objavila je 32 knjig in približno trideset prevodov. V Sloveniji sta odmevali zlasti njena avtofikcija Slovenka na kvadrat in esejistična zbirka Agonija smisla, ki je bila nominirana za nagrado Marjana Rožanca. Prejela je številne nagrade, med njimi nagrado mira leta 2019, njena dela pa so prevedena v 16 jezikov. Leta 2014 jo je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) uvrstil med »Women and Men Inspiring Europe«.
Aljoša Pužar je hrvaško-italijansko-slovenski kulturolog, antropolog, pisatelj in redni profesor. Je predstojnik Katedre za kulturologijo ter znanstveni svetnik na Centru za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Leta 2006 je doktoriral na Univerzi na Reki s področja kulturne teorije vmesnosti, leta 2015 pa še na Univerzi v Cardiffu s področja korejskih študij spolov in mladinskih študij. Predaval je na univerzah v Trstu, na Reki in na Univerzi umetnosti v Berlinu (UDK). Med letoma 2006 in 2016 je na južnokorejskih univerzah Yonsei in HUFS poučeval kulturne študije, kulturno antropologijo, primerjalno književnost, kulturno geografijo in ženske študije. Od leta 2017 deluje na Univerzi v Ljubljani.
Je avtor štirih monografij in več kot sedemdesetih publikacij s področij kulturnih študij, kulturne zgodovine, študij spolov, korejske popularne kulture in kulturne teorije. Objavlja tudi literarne eseje, prevode, kratke zgodbe in poezijo, v pedagoškem procesu pa se posveča splošni kulturologiji in urbani antropologiji. Med letoma 2024 in 2028 opravlja funkcijo podpredsednika svetovne organizacije za kulturne študije (ACS). Je tudi član-sodelavec Kraljevega antropološkega inštituta v Londonu ter član hrvaškega PEN centra.
Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenistike in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije ter urednica revije Mentor. Leta 2020 je kot najmlajša avtorica zmagala na Festivalu mlade literature Urška, stara komaj 19 let. Naslednje leto je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov.
V letih 2020 in 2021 je prejela nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije jo je leta 2022 s knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe. Istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa tudi za nagrado za najboljši literarni prvenec. Leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo, ki ga je Javna agencija za knjigo Republike Slovenije leta 2025 izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti.
Projekt pogovorov o priseljenski književnosti poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš.
Povezava do posnetka na YouTubu.
Fotografija: Kristina Bursać