Zdravniki brez meja so 24 ur na dan prisotni na balkanski poti, kjer se nahaja na tisoče ljudi, žensk in otrok, ki bežijo z vojnih področij na Bližnjem vzhodu in zaradi zapiranja meja Evropske unije za migrante ne morejo nadaljevati poti proti Zahodni Evropi. V Kontroli leta smo se s Franciscom Batista da Silva, zdravnikom iz ekipe Zdravnikov brez meja, pogovarjali o situaciji, v kateri se nahajajo migranti v Srbiji in Makedoniji.
Kakšne so posledice zapiranja meja za zdravstveno stanje ljudi, ki čakajo na balkanski poti?
V določenem trenutku v preteklih nekaj dneh je 450 ljudi praktično obtičalo v blatu na meji, tj. na nikogaršnji zemlji med Srbijo in Makedonijo. Niti niso mogli vstopiti v Srbijo niti se niso mogli vrniti v Makedonijo, ker so se znašli sredi spremembe predpisa in zapiranja meja, pa jim ni bilo dovoljeno vstopiti niti v eno niti v drugo državo. Niso imeli hrane, zatočišča ali humanitarne pomoči, pa so MSF (Médecins Sans Frontières – Zdravniki brez meja) zaprosili za pomoč druge aktiviste. MSF so vzpostavili začasno zatočišče, ostali aktivisti pa so priskrbeli hrano, obleko itd., saj je padal močan dež. Zdaj je migrantom dovoljeno, da se vrnejo v Makedonijo, še vedno pa ostaja problem glede tistih ljudi, ki so ujeti v določenih državah, iz katerih ne morejo nadaljevati poti in za sedaj tudi ne vedo, kakšne so njihove možnosti.
Videli smo mnogo medicinskih primerov zaradi hudega dežja, v glavnem pa se srečujemo s primeri, povezanimi s psihičnimi problemi, kot so akutne emocionalne reakcije, anksioznost in celo psihotične epizode. Neka mama na primer ni prepoznala lastnega otroka. Razlog za to je, da so ljudje pod velikim stresom, zelo so vznemirjeni, saj ne vedo, kakšna bo njihova prihodnost in kaj se bo zgodilo.
Že tako prihajajo iz držav, v katerih so njihov mir ogrozile zelo nevarne situacije. Samo potovanje je zelo naporno, zato je dejstvo, da so sedaj zaustavljeni sredi potovanja, ponovno povzročilo veliko vznemirjenje. Ljudje so obupani, ker so pripotovali tako daleč, sedaj pa so zaustavljeni brez kakršne koli pojasnitve, razen te, da morajo prositi za azil.
Ali imate na terenu kakšne informacije, kako se bodo zadeve razvijale?
Prav v tem je problem – ljudje potrebujejo pravno rešitev situacije, s katero se soočajo. Zadeve so se izboljšale, posebej kar se tiče srbske humanitarne pomoči, vendar je vzrok problema pravna situacija. Ni informacij o njihovi prihodnosti, nejasno je, kaj se bo zgodilo s temi ljudmi, meja uradno ni zaprta, tako da ne vemo ničesar, čeprav je zelo pomembno razumeti, kaj bo sledilo.
Problem je v tem, da – če se meja zapre in če se pot, kakršna je, prekinja ali se eliminira gibanje po njej – se bodo ljudje vse bolj zatekali k ilegalnemu prečkanju, pri čemer bodo izpostavljeni še večjemu tveganju. To je tisto, kar nas skrbi. Saj je bila balkanska pot do sedaj najvarnejši način, da ljudje dosežejo Evropo, več kot 60 % ljudi, ki trenutno prečkajo meje, pa so ženske in otroci. Če se bo meja zaprla, se bodo zatekli k ilegalnemu prečkanju, to pa jih bo vodilo v še večjo nevarnost, kar je čisto zares razlog za skrb. Morale bi obstajati varne in legalne možnosti, da ljudje zaprosijo za azil in da prispejo v Evropo, ker pa se balkanska pot zapira, bo to zanje samo še težje.
Kateri so najpogostejši simptomi, s katerimi se na terenu srečujejo Zdravniki brez meja?
Najpogostejši simptomi, s katerimi se srečujemo, so infekcije dihalnih poti, kot tudi gastrointestinalne infekcije, kožne bolezni in travme, povezane s potovanjem. Vse te bolezni so posledica poti, ljudje zbolevajo zaradi samega potovanja. Seveda, prisotne so tudi kronične bolezni, prav tako je med migranti veliko nosečnic. Med potovanjem so se celo rojevali otroci. Tako da so prisotne akutne bolezni, povzročene s potovanjem, pa tudi kronične bolezni, ki so obstajale že pred potjo. Potovanje je zelo naporno, posebej za otroke in nosečnice, močno jih izčrpava.
Kakšno je zdravstveno stanje migrantov, nastanjenih v azilne centre v Srbiji?
MSF so prisotni tudi na meji z Makedonijo v Preševu in na meji s Hrvaško v Šidu, tudi v Beogradu, seveda pa drži, da smo mobilni. Trenutna situacija v centrih je taka, da so to eni in isti ljudje, ljudje, ki so ujeti in ne morejo kreniti dalje. Ena od zadev, ki nas skrbi, je hrana, saj gre za ljudi, ki so že precej časa ujeti tu, zato potrebujejo raznovrstno prehrano, da ne bi zboleli zaradi nepravilnega prehranjevanja. Sicer pa so ljudje za sedaj tu pridržani, imajo zatočišče, videli pa bomo, kako se bodo zadeve odvijale naprej.
Pogovarjala se je: Biljana Žikić
Prevedla v slovenščino: Tanja Tomazin