11.3.2012, Menza pri koritu, Metelkova mesto
Srbski kulturni center “Danilo Kiš” v sodelovanju z “Rdečim zorami”
GOSTOVANJE DAMIRA IMAMOVIĆA
Koncert: Damir Imamović
Damir Imamović v svojih solističnih nastopih ponuja osebni in intimni vpogled v zgodovino sevdaha, saj je v teh prisotna tudi lastna reinterpretacija tega tradicionalnega glasbenega žanra iz Bosne in Hercegovine. Skozi poglobljeno obravnavo zgodovine sevdaha se Damir Imamović s subverzijo žanra namesto v preteklost obrača v sedanjost ter k iskanju novih izraznih možnosti, pri čemer presega golo podoživljanje. V njegovih nastopih ne gre zgolj za vprašanje akustike, temveč tudi za reinterpretacijo kulturnega in družbenega konteksta tradiciji zavezanega glasbenega izročila.
Kitarist in pevec sevdalink Damir Imamović (1978) se je v Sloveniji predstavil že večkrat, tudi z Damir Imamović Triom. Po študiju filozofije se je posvetil glasbi in predvsem sevdahu ter številnim nastopom v domovini in Evropi.
Povezava: www.damirimamovic.com
12.3.2012, ISH, Fakulteta za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, Knafljev prehod 11, 1000 Ljubljana
Srbski kulturni center “Danilo Kiš” v sodelovanju z ISH, Fakultetom za podiplomski humanistični študij
Sevdah Lab: Damir Imamović
Damir Imamović je izvajalec, raziskovalec, zbiralec glasbe in izvajanja sevdaha kot antropološkega in kulturnega fenomena Bosne in Hercegovine. Predavanje in pogovor na ISH pomenita izziv za antropološko usmerjene študente in raziskovalce ISH, saj gre za neposredno komuniciranje.
Sevdah je ena izmed tistih turških besed, ki so se udomačile v vseh balkanskih jezikih in ki imajo tako specifičen pomen, da jih pravzaprav sploh ni mogoče prevesti; mogoče je le beležiti razlike v niansah njenega pomena od jezika do jezika. Te besede so že tako udomačene, da dejansko prevzemajo oznako “balkansko” in pomenijo ravno tisto, po čemer se balkanske kulture razlikujejo od drugih. Za primer navajam besede, kot so inat, ćef, merak, dert in seveda sevdah. Ravno neprevedljivost teh besed, ki se večinoma nanašajo na stanje duha in obnašanje, ki ga z njim povezujejo balkanske kulture, daje barvo balkanskim jezikom, skupen kulturni spomin in nespremenljive elemente indentitete, ki je izven nacionalnih izmišljotin in predpisanih pojmov.
Raziskave Damira Imamovića kažejo, da v sevdalinkah niso fiksirani patriarhalni stereotipi glede spolov in družbene hierarhije ter da je bila morda tista zaželena sentimentalnost pravzaprav lažna. Na meji med kritičnim branjem in avtentičnim uživanjem se odpira popolnoma nov svet subverzije in ironije.
