Mladi ljudje, študenti in dijaki so nam starejšim na neki način odvzeli poslovno sposobnost in prevzeli skrbništvo nad nami. In to deloma povsem upravičeno, saj smo dopustili, da se je ta država spremenila v karikaturo, ki ji vlada karikaturalna oblast, ta pa uničuje tako državo kot družbo. V tem smislu so mladi prevzeli skrbništvo tudi nad opozicijo.
Vučić je udobno vladal, ker mu je uspevalo opozicijo držati pod nadzorom, jo demonizirati, razdvajati in slabiti z različnimi mehanizmi. Potem pa so se nenadoma pojavili državljani, zlasti mladi, ki so postali opozicija, proti kateri oblast nima zdravila. Izkazalo se je, da je vsak del te družbe, ki razmišlja, je dejaven in ne pristaja na življenje v avtoritarnem, dereguliranem sistemu, postal opozicija režimu.
Z Nedimom Sejdinovićem, novinarjem tednika »Vreme« in političnim analitikom, se pogovarjamo o družbenopolitičnih razmerah v Srbiji pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, 25. oktobra.
Vidimo, da se v diaspori pojavljajo velike tehnične in organizacijske težave. V diaspori so odprli le 93 volišč. Ljudje se borijo za svojo volilno pravico, se organizirajo in potujejo v oddaljene kraje, celo v druge države, da bi lahko glasovali. Kako pa je Srbija na volitve pripravljena s tehničnega vidika? So volišča pripravljena, volilni imeniki posodobljeni, nadzorniki zagotovljeni in urejeno vse drugo, kar je potrebno za pravilno izvedbo volitev? Kako je vse to videti v praksi?
Kar zadeva volitve v sami državi, bo s tehničnega vidika verjetno vse v redu: volišča se bodo pravočasno odprla, oblikovane bodo volilne komisije in podobno. In samo temu bi lahko rekli, da je pravilno. Vse drugo je nepravilno, od načina vodenja kampanje do tako imenovanega volilnega menedžmenta Srbske napredne stranke, ki na vse mogoče načine poskuša zmanjšati pomen študentske liste in državljanom otežiti glasovanje zanjo. Po drugi strani je SNS že znana po tem – za kar obstajajo številni dokazi –, da kupuje glasove in izsiljuje volivce, zaposlene v javnem sektorju, pa tudi v zasebnem sektorju, ki je blizu oblasti, in tako naprej. K vsemu temu sodi še naravnost katastrofalna medijska kampanja. Medijske razmere v Srbiji so že dolgo zelo slabe, zdaj, pred temi volitvami, pa so slabše kot kadar koli prej.
Ko govorimo o pravilnosti volitev, se lahko omejimo le na tehnične podrobnosti. Toda pri glasovanju v diaspori vidimo, da niti ti tehnični pogoji niso izpolnjeni. Razlog je preprost: oblast pričakuje, da bo nova generacija ljudi iz Srbije, ki živijo v diaspori, glasovala za študentsko listo, kar ji ne ustreza. Eden njenih ciljev je preprečiti vsak glas za študentsko listo.
Zelo pomembna je še ena stvar. Sprejeta je bila uredba, po kateri bodo državljani glasovali sočasno v Srbiji in na oddaljenih koncih sveta. To pomeni, da bodo ponekod glasovali ponoči, sredi noči. Razlog je pričakovanje, da bo študentska lista v oddaljeni diaspori dosegla veliko zmago. Oblast noče, da bi ta informacija prišla do volivcev, saj bi to lahko dodatno opogumilo volivce študentske liste, hkrati pa odvrnilo njene lastne volivce.
Se strinjaš, da v Srbiji vlada referendumsko vzdušje – Vučić ali študenti? In kaj se je zgodilo z opozicijo?
Da, to je bilo jasno že od prvega dne po razpisu volitev. Če do takrat še ni bilo jasno, je od tistega trenutka postalo očitno, da nastaja referendumsko vzdušje. To je vse izrazitejše in mislim, da bo do samega dne volitev dobilo še dodatno razsežnost. To bo seveda postavilo manjše liste v neugoden položaj, ne le opozicijskih, temveč tudi tistih, ki so blizu oblasti. Denimo, do nedavnega sem bil prepričan, da bosta Socialistična stranka Srbije in Ivica Dačić zagotovo prestopila volilni prag. Toda zdaj, ko se stvari razvijajo tako, kot se, niti to ni več gotovo. V stranki je prišlo do razkola, referendumsko vzdušje pa bi lahko del volivcev, ki podpirajo oblast, spodbudilo, da glasov ne bi razpršili na SPS, ampak bi glasovali neposredno za SNS. Kar zadeva opozicijo, se je zgodilo nekaj zelo nenavadnega, značilnega za Srbijo.
Mladi ljudje, študenti in dijaki so nam starejšim na neki način odvzeli poslovno sposobnost in prevzeli skrbništvo nad nami. In to deloma povsem upravičeno, saj smo dopustili, da se je ta država spremenila v karikaturo, ki ji vlada karikaturalna oblast, ta pa uničuje tako državo kot družbo. V tem smislu so mladi prevzeli skrbništvo tudi nad opozicijo. Govorim o pravi, proevropski opoziciji, ki je ves ta čas delovala v zelo težkih razmerah. Res je bila preganjana in izpostavljena različnim pritiskom, vendar je dejstvo, da ji ni uspelo niti načeti oblasti Aleksandra Vučića.
Študenti so pokazali, da je to mogoče doseči s svojim načinom političnega boja. In upam, da bo 25. oktober pomenil konec vladavine avtokratskega vladarja.
Študentska lista ima torej moč za to, njihova kampanja pa je precej živahna. Kako bi opisal in ocenil kampanjo študentov?
Najprej je treba povedati nekaj, kar ljudem, ki srbsko politično prizorišče spremljajo od zunaj, morda ni dovolj jasno. Študentska lista je res zelo raznolika. Združila je ljudi različnih političnih prepričanj, tako z levice kot z desnice, čeprav ne preveč levo in ne preveč desno. Gre za široko koalicijo, ki formalno ni koalicija, v resnici pa je koalicija posameznikov in mladih ljudi. To je verjetno tudi edini način, da premagajo režim, ki prav tako nima nobene ideologije razen korupcije in ohranitve oblasti za vsako ceno.
V politiki velja pravilo: če uničite opozicijske stranke, dobite za opozicijo državljane oziroma, po domače povedano, ljudstvo. V tem primeru se je izkazalo, da to drži.
Vučić je udobno vladal, ker mu je uspevalo opozicijo držati pod nadzorom, jo demonizirati, razdvajati in slabiti z različnimi mehanizmi. Potem pa so se nenadoma pojavili državljani, zlasti mladi, ki so postali opozicija, proti kateri oblast nima protiukrep. Izkazalo se je, da je vsak del te družbe, ki razmišlja, je dejaven in ne pristaja na življenje v avtoritarnem, dereguliranem sistemu, postal opozicija režimu.
Tako je nastala tudi sama kampanja. Dobesedno je prisotna v vsaki vasi. Povsod je pristna, prihaja od znotraj. V njej je videti res neverjetno energijo, ki je oblast preprosto ne more nadzorovati in jo povsem spravlja ob pamet. Na to energijo odgovarja z nasiljem in represijo. Nima nobene zamisli, kako bi se lahko odzvala drugače. Pravzaprav ji ostane samo še nasilje, kar kaže, da je režim v zelo velikih težavah.
Kakšne so razmere v Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini? Vidimo, da študenti poskušajo priti tja, vendar jim to ne uspeva. Po drugi strani smo od Nine Miheljić slišali, da je kar 30 odstotkov vseh volišč v tujini odprtih prav v Republiki Srbski. Kaj se pravzaprav dogaja?
Seveda pričakujemo ta tako imenovani volilni menedžment, kot temu pravijo v Srbiji. V resnici gre za obliko volilne kraje. Pričakujemo, da se bo to dogajalo tudi v Republiki Srbski in da bo veliko glasov dobila Srbska napredna stranka. Da to ne bo glasovanje na podlagi načel, ampak posledica političnih dogovorov, sistema zagotovljenih glasov in podobnih mehanizmov.
Vendar je treba razlikovati med volivci, ki bodo glasovali v sami Bosni in Hercegovini oziroma v bosansko-hercegovski entiteti Republiki Srbski, in tistimi, ki bodo prestopili mejo ter glasovali v Srbiji. Mislim, da je večji problem druga skupina.
Volivci, ki glasujejo v Republiki Srbski, ne morejo pretirano vplivati na rezultate, čeprav bodo njihovi glasovi po vsej verjetnosti večinoma šli Srbski napredni stranki. Toda še vedno ne vemo, koliko je tistih, ki bodo prestopili mejo in glasovali v Srbiji na podlagi prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Tu je zelo pomemben nadzor na samem volišču.
In to je ena od posebnosti teh volitev v primerjavi z vsemi prejšnjimi, organiziranimi od prihoda Srbske napredne stranke in Aleksandra Vučića na oblast. Tokrat bo namreč študentski listi s pomočjo državljanov, državljanskih zborov in velikega števila ljudi, ki so se prostovoljno prijavili za sodelovanje pri nadzoru volitev, uspelo nadzorovati skoraj vsa volišča v Srbiji.
Opoziciji je doslej uspevalo pokriti od 35 do 40 odstotkov volišč. To je prikrivala, saj je pričalo o njeni premajhni učinkovitosti. Lahko si samo predstavljamo, kaj se je dogajalo na preostalih 60 odstotkih volišč, kjer ni bilo opozicijskih nadzornikov, ampak le predstavniki oblasti. Tokrat to ne bo mogoče.
Seveda bodo nepravilnosti zagotovo prisotne. Nekaj glasov bo SNS dobila zaradi korupcije, goljufij in podobnega, vendar strokovnjaki in analitiki, ki spremljajo volilne preference, menijo, da to ne bo moglo bistveno vplivati na končni izid volitev.
Kakšne so razmere v medijih? Na kratko se dotakniva še tega, saj ima tudi slovenska podružnica N1 velike težave. Kaj se je pravzaprav zgodilo z N1 in televizijo Nova?
Državljani, ki spremljajo te medije, že opažajo določene spremembe na televizijah in v drugih medijih, ki so zdaj del sklada ALPAC. Ti pritiski se bodo do volitev seveda še stopnjevali. Vidimo odpor znotraj uredništev, zlasti pri spremembah urednikov in uredniške politike. Zdaj gre za tekmo s časom.
Ljudje morajo vedeti, da je nakup medijev nekdanje United Group pravzaprav del zelo resnega mednarodnega finančnega dogovora, v katerem je sodelovala Orbánova vlada, očitno tudi oblast v Beogradu, mogoče pa so imele določen vpliv še nekatere druge oblasti ali njihovi partnerji. Zanesljivo vemo, da je madžarska državna fundacija skupini ALPAC leta 2022 nakazala več deset milijonov evrov, da je lahko kupila Euronews. Očitno so že takrat pripravljali to, kar se dogaja zdaj.
Vučića namreč zelo moti vpliv medijev iz te skupine, med katerimi je veliko neodvisnih medijev. Skupaj imajo večji vpliv kot vsi režimski mediji skupaj. Zato jih je treba za vsako ceno bodisi ukiniti bodisi na tak ali drugačen način prevzeti nadzor nad njimi. To je proces, ki traja. Odpor je velik in videli bomo, kaj se bo dogajalo naprej.
Jasno pa je – in s tem bom končal zgodbo o medijih –, da bo, če bosta N1 in Nova v Srbiji postala medija blizu oblasti, podobna drugim režimskim medijem, njuna tržna vrednost dramatično padla. Začela bosta postopoma ugašati, saj je na področju režimskih medijev že zdaj velika gneča.
To samo dokazuje, da nakup N1, Nove in drugih medijev nekdanje United Group nima zveze s financami, temveč gre za povsem političen dogovor. Skupina ALPAC te medije dejansko podreja na lastno finančno škodo. Očitno ji je nekdo to škodo že povrnil.
Kampanja se stopnjuje, priča pa smo tudi različnim oblikam nasilja, fizičnim napadom na študente in celo na državljane, ki na družbenih omrežjih kritizirajo oblast. Kaj misliš, da se bo še dogajalo do volitev? Ostala sta dva tedna.
Povedal sem že, da oblast pravzaprav nima nobene druge zamisli. Edino, kar lahko ponudi, sta nasilje in ustrahovanje državljanov. To ustrahovanje poteka na vseh ravneh. Predvsem Vučić že zdaj v kampanji odkrito grozi državljanom. Govori stvari, ki si jih noben politik ne bi smel dovoliti, dobesedno grozi državljanom s fizičnim nasiljem. Tu je tudi medijsko nasilje. Cilj je prestrašiti državljane.
Mislim, da je eden ključnih ciljev SNS na teh volitvah odvrniti državljane od udeležbe na volitvah oziroma zmanjšati volilno udeležbo, saj jim visoka udeležba nikakor ne ustreza. Zato ustvarjajo vzdušje, v katerem se bodo državljani spraševali: »Ali naj sploh grem na volitve? Morda bodo težave, morda bo nasilje, morda bom imel pozneje kakšne posledice.« V ta namen uporabljajo tudi svoje falange.
Drugi cilj njihove kampanje je ponoviti tisto, kar so uspešno počeli vsa prejšnja leta. Rezultati njihovega dela so namreč katastrofalni. Ne morejo stopiti pred državljane in reči: »Delali smo odlično, super smo.« Zato sporočajo, da ljudje s študentske liste niso nič boljši od njih ali da so celo slabši. V politični in javni obtok želijo vrniti obrabljeno krilatico, ki je po mojem mnenju povsem idiotska, oprostite izrazu, in se glasi: »Vsi so isti.« Študentsko listo želijo povaljati v nekakšnem blatu, da bi del državljanov rekel: »No, vidiš, vsi so isti. Vsi se borijo samo za funkcije in položaje. Sploh ne bom volil.« Ta krilatica jim je v vseh teh letih zelo pomagala. Kolikor pa vidim, se študentska lista proti temu zelo dobro bori.
Si lahko predstavljaš, da bi Aleksandar Vučić 25. oktobra zvečer ali 26. oktobra priznal poraz na volitvah, če bi se to res zgodilo?
Tega si ne morem predstavljati. In to se zagotovo ne bo zgodilo. Vendar kljub temu pričakujem, da bosta on in vrh oblasti, tudi če ne bosta želela priznati volilnih rezultatov, na koncu to morala storiti. Seveda pod pogojem, da bo študentska lista, kot se pričakuje, zmagala in pokazala, da lahko oblikuje novo vlado. Zakaj tako mislim?
Zato, ker številne institucije sistema samo čakajo na legitimnost, ki jim jo bodo dali državljani, da bi se lahko uprle nadzoru Aleksandra Vučića. V različnih institucijah bodo ostali vodilni ljudje, zvesti Vučiću, ker so svoje življenje povezali z njim. Toda globoko v teh institucijah že zdaj obstaja resen odpor, ki se bo takrat izkazal za upravičenega. Nekaj podobnega se je zgodilo s Slobodanom Miloševićem. Tudi on ni hotel priznati volilnih rezultatov. Na državljane je hotel celo poslati tanke, to so zgodovinska dejstva. Toda to mu ni moglo uspeti, ker je preprosto izgubil vso legitimnost.
Pogovarjala se je Biljana Žikić.
Intervju je bil objavljen v radijski oddaji Kontrola leta na Radiu Študent.