“Njen glas je zvenel tako, kot da prihaja iz tiste globoke urbane noči filmov noir – iz tiste noči, ki drgeta od osamljenosti in nostalgije, od ljubezni in ločenosti, od nepotešenosti in kaosa, od hrepenenja in zapuščenosti, od znakov življenja in zadihanosti, od sence, ki skriva ljubimca, in sanj, ki ju ne potrebujejo, od postkoitalne melanholije, ki jo lahko izraziš le z besedami, in solz, ki tečejo same od sebe – iz tiste noči, ki jo je presejal in razpršil zvočnik starega gramofona – iz tiste eksotične, zasičene, zadimljene, hazarderske, ekstatične noči, v kateri bi ji bilo ime Shanghai Lily – iz tiste noči, ki obljublja ljubezen na prvi pogled, cigareto, malo besed in dobre stare čase.”