Piše: Biljana Žikić
Včeraj je na železniško postajo v Ljubljani prispela skupina vsaj 300 beguncev, potem ko jih avstrijska oblast ni spustila čez mejo. Mnogi med njimi so kupili vozovnico do Dunaja, ne vedoč, da jim bo pot do tja preprečena. Cena vozovnice za celotno družino je znašala tudi do 500 eurov. Ko je postalo jasno, da vozovnic ne bodo mogli izkoristiti, so jih želeli vrniti in za njih dobiti povračilo denarja, kar so uslužbenci na okencih železniške postaje v Ljubljani zavrnili. Kot razlog so navedli navodilo nadrejenih, naj se beguncem vračilo vozovnic ne odobri. Aktivisti Protirasistične fronte brez meja so beguncem priskočili na pomoč in po večurnem pogovoru, prošnjah in prepričevanju uslužbencev je manjšemu številu beguncev v zadnjih minutah pred zaprtjem železniške blagajne uspelo dobiti povračilo za kupljene vozovnice. Za razliko od večine.
Kdo je izdal navodila uslužbencem Slovenske železnice, naj begunce obravnavajo drugače od drugih potnikov oziroma naj se izključno njim prepove nekaj, kar je vsem drugim potnikom dovoljeno – menjava neuporabljene vozovnice za denarno povračilo v znesku cene vozovnice, znižane za deset odstotkov provizije?
Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja pri SŽ potniški promet, ki je zadolžen za organizacijo prevozov beguncev, zagotavlja, da ni bilo nikakršnega navodila takšne vrste in da je prišlo do komunikacijskega šuma. Pravi, da še vedno raziskujejo ter ugotavljajo, kaj se dejansko zgodilo: Načeloma za vse potnike veljajo ista pravila pri nakupu vozovnice, pa tudi pri vračanju denarja. Mislim, da je tu prišlo do komunikacijskega problema. Dogovor z avstrijskimi oblastmi je, da se begunce usmerja v smeri Šentilja in da se jih o tem jasno obvesti. Ni povsem zagotovljeno, da bodo naprej lahko potovali z vlakom, zato je nesmiselno kupovati vozovnice. Večinoma jih avstrijske oblasti z mejne točke vozijo z avtobusi do Beljaka, do Salzburga. Želimo biti korektni in beguncem prodati ustrezne vozovnice. Če potujejo prek Jesenic, jih avstrijske oblasti zavrnejo. Včeraj se je to zgodilo. Ko so jih avstrijske oblasti zavrnile, smo mi takoj stopili v stik z njimi in policijo ter te ljudi varno usmerili nazaj v Ljubljano in zagotovili kapacitete, da so se tekom noči odpravili v Maribor. Vsi tisti, ki so imeli kupljene neustrezne vozovnice, so potem imeli tudi možnost njihovega vračila, ki so jo tudi izkoristili. Še danes je bilo tukaj na blagajni pet takih, ki so dobili denar nazaj.
Toda sinoči ni bilo tako. Zaposleni na okencih železniške postaje v Ljubljani so izrecno trdili, da beguncem ne smejo zamenjati vozovnice zaradi navodila nadrejenih. Na vprašanja aktivistov, zakaj SŽ begunce obravnava na drugačen način kot druge potnike oziroma zakaj begunci nimajo enakih potniških pravic kot vsi ostali, ni bilo odgovora. Po dolgih urah čakanja in vztrajanja aktivistov, naj se beguncem omogoči vračilo vozovnic in povrne stroške zanje, so uslužbenci pet minut do desetih, torej tik pred zaprtjem blagajn, vendarle vrnili nekaj vozovnic.
Rovšnik pravi, da je včerajšnji primer prvi problem, s katerim so se do sedaj srečale SŽ, in da prevažanje beguncev sicer že nekaj časa poteka brez težav: To je bil do zdaj prvi problem. Z rednimi vlaki smo v prejšnjih tednih prepeljali že prek tisoč ljudi, ki so v Maribor prispeli brez kakršnihkoli težav in tudi prestopili mejo tako, kot je treba. To je edini primer te vrste in še vedno ugotavljamo, od kje so prišle informacije, da lahko potujejo naprej. Želimo jih pravilno usmerjati in apeliramo vsem, ki te ljudi usmerjajo na naše postaje, naj jim ne dajejo napačnih informacij. Mi bomo poskrbeli, da bo komunikacija boljša. V naslednjih dneh bomo zagotovili enostavna pisna navodila, ki bodo prevedena tudi na njihov jezik. Ta navodila bodo na posebnih listkih pri uslužbencih na blagajni, ker verbalna komunikacija dejansko je problem. Težava je, da oni nimajo informacij. Do sedaj je veljalo, da si, ko prestopiš schengensko mejo, v Evropi, kjer ni več meja. Zdaj se je ta sistem porušil. To je glavni problem.
Rovšnik navaja, da begunci, enako kot vsi drugi, lahko kupujejo vozovnice za prevoz z vlakom. Če ne kupijo ustrezne vozovnice, pa bi morali dobiti denar nazaj: Eno so prevozi s posebnimi vlaki, ki jih naroča policija. Drugo so prevozi v individualni režiji, ko posamezniki pridejo na blagajno in te prevoze kot vsako drugo tržno dobrino v tej državi plačajo. Lahko gre tudi za pomoč – če jim nekdo želi pomagati, jim lahko kupi vozovnico. Kot smo videli, sploh ni težava v tem, da oni te vozovnice kupijo, pomembno je, da kupijo ustrezne.
V Protirasistični fronti brez meja se medtem sprašujejo: Očitno je, da Slovenske železnice begunce obravnavajo kot drugorazredne ljudi. Namesto tega, da bi korektno opravile obveznosti do svojih strank, so Slovenske železnice poklicale varnostnike in policiste. Ne razumemo, zakaj se Slovenske železnice vmešavajo v zadeve, ki se jih ne tičejo. Zakaj želijo opravljati tudi naloge policistov? Bi tudi nad nemškega turista poslali varnostnike in policiste ali pa bi mu brez težav vrnili denar za storitev, ki je niso opravili?
Miloša Rovšnika iz Slovenskih železnic smo vprašali, če lahko zagotovi, da se sinočnji incident ne bo več ponovil.
Pri zamenjavi vozovnice obstaja postopek. Vozovnico zamenjaš oziroma dobiš povračilo denarja za neprepotovano relacijo. Potem se vsak primer obravnava in v večini primerov potniki vložijo pisne zahtevke z dokazili. To zdaj so izredne situacije, v katerih nismo mogli predvideti vseh možnih zapletov. Mislim, da se zadeva rešuje. Danes so nekateri dobili denar nazaj. Raziskali bomo, kaj se je zgodilo, in uredili zadeve tudi za naprej. Preiskali bomo, v čem je bil problem. Za nadaljnje reševanje je bistveno, da prepoznamo, kdo je begunec, in da mu razložimo, da z vlakom ne bo prišel do željenega mesta v Avstriji ali Nemčiji. V tem kontekstu pa tudi, da omogočimo pisne informacije v njihovem jeziku. Na ta način se trudimo pomagati beguncem. Mi moramo naš posel opraviti profesionalno, pravi Rovšnik.
Ali so se Slovenske železnice sinoči profesionalno odzvale na begunsko krizo, bomo izvedeli, ko bo končana interna raziskava, ki bo nedvomno in jasno pokazala na tiste, ki so odgovorni za to, da so begunske družine zaman prosile pred okencem ljubljanske železniške postaje, naj se jih obravnava tako kot vse druge potnike oziroma kupce v Sloveniji. Dokler se to ne razjasni, ostaja grenak občutek, da so SŽ v vrenju begunske krize neupravičeno zaslužile na vozovnicah ljudi, ki teh vozovnic niso mogli uporabiti.