Najavljujemo CoFestival

Foto: Cofestival

Petek, 23. november

ob 22.00, Kino Šiška, Komuna

Ana Dubljević, Darja Janošević & Marko Milić: Koreoerotikon (2016), plesna predstava

Srbski koreograf, performer in plesalec Marko Milić, mednarodno uveljavljen umetnik, se je s svojim koreografskim delom v Sloveniji doslej predstavil zgolj enkrat, leta 2011, ko je Ljubljana gostila Balkansko plesno platformo. Njegov vstop na področje scenskih umetnosti je povezan z odri beograjskih neinstitucionalnih kolektivov in situacij milenijskega obdobja ter s specialnimi pedagoškimi programi za mlade.

V predstavi Koreoerotikon (2016) Marko Milić sodeluje s koreografinjo, performerko in plesalko Ano Dubljević in skladateljico, glasbenico in didžejko Darjo Janošević. Ana Dubljević je ljubljanskemu občinstvu razmeroma dobro znana že dobro desetletje, odkar se v Ljubljani prvič nastopila kot študentka izobraževalnega programa Nomad Dance Academy, nazadnje pa smo jo gledali na CoFestivalu leta 2016 kot soavtorico izvrstne plesne predstave Samo moje, ki jo je ustvarila skupaj s plesalcem, performerjem in koreografom Igorjem Korugo. Darja Janošević je izvrstna pianistka, diplomantka Fakultete za glasbo v Beogradu iz letnika profesorja Branka Penčića, njen skladateljski interes pa je osredotočen predvsem na minimalistično glasbo, zvočne eksperimente ter sodobno elektronsko glasbo.

Plesna manufaktura Koreoerotikon je remiks orientalistične etnokoreografije in klubskih pop-matric. V formatu žurke erotično telo z ornamentalnostjo, ponavljanji, variiranji in formalnimi gibalnimi vzorci nastane mehanično in brez libidinalne investicije.

Petek, 23. november

ob 21.00, Kino Šiška, Komuna

Marko Milić: Lumi (2016), intermedijska performativna predstava

V predstavi Lumi se je Milić posvetil raziskavi, kako travmatični dogodki izoblikujejo naše perspektive, zanimali so ga načini, kako v takšnih situacijah vidimo svet in soljudi, kako nam grozljiva doživetja ustavijo čas, nas pripnejo nase, nas zaklenejo v trenutek, ki se mu ne da uiti, ter nas koreografirajo. V nekem delu raziskave za predstavo Lumi je avtor opravil nekaj klasičnih Rorschachovih preizkusov, psiholoških testov, pri katerih se analiza dominantnih psiholoških projekcij − načinov gledanja na svet in ljudi − naredi na podlagi subjektove interpretacije vzorčnih risb. Lumi je tako serija monokromnih krokijev, ki jih koreografira brutalna poezija spletnih gejevskih čvekalnic. Na tržnici seksualnih afinitet in apetitov se zgodi preobrat, ko se tam nenadejano in komaj opazno pojavi ‘kos za zaljubit’ (boyfriend material). Morda je nekoliko nenavadno, da je prav Društvo baletnih umetnikov Srbije predstavi lani podelilo nagrado za inovativnost na področju sodobnega plesa.

Četrtek, 29. november

ob 20.00, SMG, spodnja dvorana

Ana Vujanović & Marta Popivoda / Slovensko mladinsko gledališče: Narodna sprava: Krajine svobode, prva postavitev koreografsko-kinematografske instalacije

Umetnici Ano Vujanović in Marto Popivoda pri nas dobro poznamo kot članici pred kratkim samoukinjenega beograjskega umetniškega in teoretskega kolektiva Teorija koja hoda, kot sodelavki pri filmu Jugoslavija: Kako je ideologija premikala naše kolektivno telo (2013) in video raziskavi Kulturni delavec: 3 v 1 (2013), Ano Vujanović pa v tandemu s Sašom Asentićem tako po predstavi Communitas na izpitu (epizoda Ljubljana), ki sta jo postavila z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča leta 2015, kakor tudi po predstavi Moja lastna biopolitika (My Private Biopolitics), ki sta jo na festivalu Mladi levi predstavila leta 2007. Ana Vujanović je za revijo Maska napisala vrsto člankov, souredila nekaj odličnih številk, predavala na Seminarju sodobnih scenskih umetnosti ter pred leti spremljala ljubljansko festivalsko produkcijo na področju scenskih umetnosti (Gibanica, Exodos). Lahko bi rekli, da pripada našemu skupnemu, nekdaj federativnemu kulturnemu prostoru, ki vztraja in se razvija brez sistemske forme ali namera prav zaradi tega. Danes Ana Vujanović in Marta Popivoda živita v Berlinu in s transdisciplinarnim ter politično in socialno rekonsolidacijskim pristopom k scenskim umetnostim delovno gostujeta po vsej Evropi.

V koreografsko-kinematografski instalaciji Narodna sprava: Krajine svobode, ki bo premiero doživela ob koncu letošnjega CoFestivala, se avtorici ukvarjata s konstruktom zgodovine in njegovimi subjektivnimi derivati ali – morda natančneje – s tistim, kar so zgodovinski konstrukti z velikimi zgodbami vselej pripravljeni pustiti ob strani, saj moti njihov »univerzalni« red. Krajine svobode so umetniško-politično popotovanje po krajinah protifašističnega in komunističnega spomina, ki ga ni strah poetičnosti, čustvenosti, čutnosti in eksperimentalnosti, hkrati pa konceptualno in racionalno zarisujejo problem izbrisa teh spominov iz današnje evropske družbe. Krajinska uprizoritev, povezana z dramaturškim konceptom ameriške pisateljice Getrude Stein, ki kompaktnost gledaliških gradiv v temelju destabilizira, da aktivira gledalčevo pozornost in občutljivost, se ukvarja s protifašistično zgodovino v Sloveniji in Jugoslaviji. Na podlagi dokumentarnega besedilnega gradiva, kakršni so dnevniki partizank iz druge svetovne vojne in intervjuji z njimi, se v predstavi odpirajo širša vprašanja o protifašističnih herojinjah, o ženskem obrazu vojne ter odnosu med spominom in zgodovino. Obiskovalce vabi, naj nekaj časa preživijo z umetnino in drug z drugim ter si ustvarijo skupne poglede na to, kar se trenutno godi v sodobnem globaliziranem svetu: neki spomin se bori, da bi ostal zgodovina, in potrebuje nas, žive in aktivne ljudi, da bi ga takšnega tudi ohranili. Avtorici ustvarita situacijo, ki zaradi množice gradiv daje vtis kakofonije in gledalce sili k aktivnemu spopadu z njim: ne postavljata jih v vlogo bralcev že izdelanih zgodovinopisnih interpretacij, temveč v vlogo zgodovinarjev.

Več na: CoFestival