Pogovor med avtorico monografije dr. Almo Bejtullahu in novinarko ter antropologinjo Tjašo Stanič je v atriju ZRC SAZU navdušil številne obiskovalce. Avtorica je med pogovorom izpostavila ključna spoznanja iz večletne raziskave, ki se osredotoča na vlogo žensk v priseljenskih in manjšinskih skupnostih v Sloveniji.
Dr. Alma Bejtullahu, etnomuzikologinja in glasbenica, je med drugim poudarila zanimivo dinamiko med tradicionalnimi ženskimi vlogami na odru in spreminjajočimi se vlogami v zakulisju. Medtem ko ženske še vedno zasedajo tradicionalne vloge plesalk in pevk, je v ozadju mogoče opaziti pomembne spremembe v delitvi spolnih vlog. Ženske vse pogosteje prevzemajo vodstvene položaje in so ključne pri organizaciji, financiranju ter vodenju kulturno-umetniških društev priseljenskih manjšin, je poudarila Bejtullahu.
Monografijom “Glasbeno in plesno delovanje žensk s priseljenskim ozadjem v Sloveniji” etnomuzikološkinja Alma Bejtullahu želi da istakne da u Sloveniji postoji veoma živahna i raznovrsna muzička i plesna scena manjina migrantskog porekla, pre svega iz zemalja zapadnog Balkana, u kojoj je učešće žena od ključnog značaja. Značajan deo ovog stvaralaštva proizilazi iz jednostavne ljubavi prema muzici i plesu sopstvene kulture.
Dogodek pa se ni ustavil zgolj pri teoriji – pogovor se je hitro prelevil v glasbeni večer, ko je na oder stopila glasbena skupina Migjeni. Njihova energična izvedba je navdušila občinstvo, ob koncu pa se jim je na odru pridružila tudi avtorica monografije. Skupaj so ustvarili nepozabno vzdušje, ki je prisotne popeljalo v svet glasbe priseljenskih skupnosti v Sloveniji. Večer se je nadaljeval v sproščenem vzdušju, ob pesmi in kozarcu vina.
Monografija Glasbeno in plesno delovanje žensk s priseljenskim ozadjem v Sloveniji, ki je izšla v soizdajateljstvu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in Kulturnega centra Danilo Kiš pri Založbi ZRC, osvetljuje pomembno vlogo žensk pri ohranjanju kulturne identitete v priseljenskih skupnostih. Avtorica je poudarila, da je prispevek teh žensk k slovenski etnoglasbeni sceni še vedno premalo poznan širši javnosti. Njihova glasba in ples, bodisi v okviru ljubiteljskih društev bodisi kot individualne umetnice, predstavljajo pomemben del kulturne dediščine, ki povezuje Slovenijo in države zahodnega Balkana.
foto: Asiana Jurca Avci
