Kulturni center Danilo Kiš je nevladni in neprofitni zavod, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Program zavoda se oslanja na ime in delo pisatelja Danila Kiša (1935-1989).
Od ustanovitve, leta 2010, deluje na področju razvoja medkulturnega dialoga, večjezične literarne in medijske produkcije, neformalnega izobraževanja (usposabljanja) na področju kulture in človekovih pravic, raziskovanja humanistične misli in družbene kritike, mednarodnega povezovanja in mreženja ter podpore, promocije, socialnega vključevanja in opolnomočenja manjšin in ranljivih skupin s kulturno-umetniškim ustvarjanjem, usposabljanjem in povezovanjem.
Zavod je član mreže nevladnih organizacij CNVOS in neformalnega združenja Glas ljudstva.
Naša vizija
Težnja zavoda je izstopiti iz tradicionalističnega in folklorističnega razumevanja etničnih manjšin ter poiskati novo, inventivno, drzno, izzivalno, svobodoljubno, nekonvencionalno, družbeno-kritično, aktivistično in izvirno ustvarjalnost v okviru novega razumevanja diaspore kot sodobnega državljanstva: večdomnosti, večjezičnosti in medkulturnosti. Delovanje v diaspori razumemo kot vrnitev k nomadizmu, upor kolektivizaciji, slavljenje »drugosti«, ponosno plovbo po jezikih. Ne želimo manjšinske zavesti z zakoreninjenim strahom in previdnostjo, ampak ravno nasprotno – sodobno in kritično obravnavo vseh vrst družb, iz katerih prihajamo, še posebej pa tiste, v kateri živimo. Usmeritev delovanja zavoda je v krepitvi sodelovanja in povezovanja različnih skupnosti na področju kulture ranljivih in marginaliziranih: različnih manjšinskih etničnih skupin, priseljencev, migrantov, beguncev, LGBTQ skupnosti, invalidov, brezposelnih, žensk (posebej iz migrantskih in manjšinskih skupnosti) in drugih.
Kaj delamo
KC Danilo Kiš ima dolgoletne izkušnje in bogate reference na področju kulturnega vključevanja manjšin in ranljivih skupin. Izvaja kulturno, kreativno in medijsko produkcijo, usposabljanje, mreženje, promocijo in raziskovalne dejavnosti, ki so namenjene opolnomočenju pripadnikov in pripadnic manjšinskih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, njihovi socialni vključenosti in kulturni produkciji ter promociji mednarodnega sodelovanja, predvsem povezovanja kultur nekdanje Jugoslavije, kot je tudi zapisano v temeljnem dokumentu zavoda, v Aktu o ustanovitvi. Zavod je bil ob ustanovitvi poimenovan Srbski kulturni center Danilo Kiš, vendar je bil naziv leta 2021 spremenjen v Kulturni center brez etnične oznake, da bi delovanje razširili na vsa geografska in kulturna področja, na katerih je ustvarjal pisatelj Danilo Kiš.
KC Danilo Kiš je doslej izvedel več kot 40 projektov, angažiral več kot 200 honorarnih sodelavcev in sodelavk, prostovoljk in prostovoljcev, redno zaposloval osem sodelavcev in sodelavk, organiziral, produciral in sodeloval pri več kot 50 različnih dogodkih v Sloveniji in v tujini (gledališče, književnost, koncerti, filmi, konference, tribune, okrogle mize, javni pogovori …), dogodke je v živo in po spletu spremljalo več tisoč ljudi, posnel je več kot 200 radijskih oddaj in podkastov, izdal sedem večjezičnih knjig, produciral več kot pet dokumentarnih filmov, izvedel več kot 1000 ur usposabljanja na področju kulture in človekovih pravic, njegovih tečajev se je udeležilo več kot 500 udeležencev in udeleženk usposabljanja.
Glavna področja delovanja
Literatura
1. Promocija književnosti priseljencev in priseljenk ter spodbujanje literarnega ustvarjanja v maternih jezikih.
2. Izdajanje (večjezičnih) leposlovnih del.
3. Krepitev mreženja, sodelovanja in povezovanja ustvarjalcev in ustvarjalk iz držav nekdanje Jugoslavije ter jugovzhodne in srednje Evrope.
4. Izvedba neformalnega izobraževanja, delavnic, posvetov, predavanj na področju literarnega ustvarjanja ter organizacija literarnih dogodkov.
5. Povezovanje literature z novimi mediji (splet, mobilne aplikacije, podkast, video).
Mediji
1. Produkcija edine radijske oddaje v srbskem jeziku v Sloveniji.
2. Produkcija večjezičnega podkasta.
3. Ustvarjanje večjezičnega e-portala.
4. Produkcija videa in dokumentarnega filma.
5. Mediji in manjšine: raziskovanje in ozaveščevalne kampanje.
Zagovorništvo, varstvo, promocija in razvoj pravic manjšin in ranljivih skupin
1. Opolnomočenje priseljencev in priseljenk s kreativnim usposabljanjem in ustvarjalno produkcijo.
2. Zagovarjanje pravic pripadnikov in pripadnic manjšin z aktivističnimi dejavnostmi in svetovanjem.
3. Kampanje proti stereotipom in diskriminaciji manjšin ter projekti vključevanja ranljivih skupin v družbo in njihovega izobraževanja in usposabljanja.
4. Feminizem: raziskovanje, ozaveščanje, produkcija.
5. Delovne pravice žensk.
Vizualna umetnost
1. Strip nad stereotip: izvajanje projektov, ki se v osnovi ukvarjajo s stripom, promocija avtoric v stripu in aktivizem skozi strip.
2. Fotografija: izvajanje projektov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na področju fotografije, ter organizacija fotografskih razstav.
Naše vrednote
V svojih programih in projektih KC Danilo Kiš deluje na naslednje načine:
1. spodbuja kritično refleksijo in poglobljeno izobraževanje o preteklosti, državljanskih vrednotah, kulturni dinamiki in različnih ravneh kulturnih identitet;
2. zavzema se za sodobno in aktivistično strukturiranje kulture s spodbujanjem manjšinskih in ranljivih skupin k medkulturnemu in medskupinskemu dialogu;
3. neguje večjezičnost in medkulturnost;
4. spodbuja spreminjanje samorazumevanja srbske in ostalih etničnih skupnosti kot tudi revalorizacijo njihove kulturne in družbene vloge v Sloveniji z iskanjem inovativnih in ustvarjalnih modelov;
5. vzpostavlja nove oblike kulturnega komuniciranja v javnosti z odkrivanjem zapostavljenih ali poenostavljeno interpretiranih kulturnih fenomenov in povezav;
6. zavzema se za spoštovanje človekovih pravic ter protidiskriminatorne politike;
7. zavzema se za protifašizem, protinacionalizem, protirasizem, feminizem in pacifizem ter proti vsaki avtokraciji in totalitarizmu.
Naši partnerji
Radio Študent, Mirovni inštitut, Filozofska fakulteta Ljubljana, Fakulteta za družbene vede Ljubljana, ZRC SAZU, Delavska svetovalnica, CMFE Community Media Forum Europe, I.D.I.O.T., Ignor, Peščanik, Biblioteka XX vek, ROZA udruženje za radna prava žena, S.T.R.I.K.E Novi Sad, Ženske studije i istraživanja Subotica, Centar za kulturnu dekontaminaciju Beograd, Centar za nenasilno borbo Beograd, Centar za ženske študije, Zagreb, Centar za savremenu umjetnost – Sarajevo, Žene u crnom – Beograd, Casa Internazionale Della Donne Di Trieste – Trst, Lupiga, Nedeljnik Vreme, Novosti Zagreb, Večer, Dnevnik, Radio Val 202, Radio Slovenija 1. program, Daktari Ljubljana, Cankarjev dom, AKC Metelkova, Festival Rdeče zore, Biblioteka Grada Beograda, Elektro Ljubljana …
Podprli so nas
Evropska komisija skozi Evropski socialni sklad (ESS)
Evropska komisija skozi program Ustvarjalna Evropa (CE)
Ministrstvo za kulturo R. Slovenije
Ministrstvo za javno upravo R. Slovenije
Ministrstvo za kulturo R. Srbije
Ministrstvo za informiranje in telekomunikacije R. Srbije
Urad za diasporo R. Srbije
Javni sklad za kulturne dejavnosti R. Slovenije
Ministrstvo za zunanje zadeve R. Slovenije
Ministrstvo za notranje zadeve R. Slovenije
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti R. Slovenije
Urad za komunikacijo R. Slovenije (UKOM)
Evropska komisija skozi IPA pristopni program
druga javna in zasebna podjetja in donatorji.
Naša zgodovina
Srbski kulturni center »Danilo Kiš« je ustanovljen leta 2009 (uradno registriran 3. 2. 2010) kot neprofitno združenje posameznikov z namenom spodbujanja medkulturnega dialoga med Slovenijo in Srbijo ter vzpostavljanja novih vezi med Slovenijo in širšo regijo. Zavod je nastal na pobudo režiserja Dušana Jovanovića, ki je prav zaradi drugačne narave novega srbskega centra, predlagal ime Danila Kiša, velikega srbskega, jugoslovanskega in svetovnega pisatelja. Okrog ideje se je zbralo več uglednih slovenskih intelektualcev in intelektualk s srbskimi koreninami, med katerimi so bili in ostali do leta 2020: Dušan Jovanović, Nikola Damjanić, dr. Svetlana Slapšak, dr. Milica Antić-Gaber, dr. Marko Milosavljević, Petar Damjanić in Dragan Mitić. Logotip je avtorsko delo Eduarda Čehovina. Prva projekta novoustanovljene organizacije sta bila Šola srbskega jezika (sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo R. Srbije) in Gledališče senc (sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturo R. Slovenije). Naš tim se je zahvaljujoč ESS projektom razširil in SKCDK je bil med redkimi manjšinskimi društvi, ki se jim je uspelo profesionalizirati ter je nekaj let redno zaposloval več pripadnikov_ic manjšinskih skupin in angažiral več kot 200 honorarnih sodelavcev in sodelavk ter prostovoljcev in prostovoljk, večinoma iz manjšinskih skupnosti. Prek programa ERASMUS+ so študentsko prakso uspešno zaključile študentka srbskega jezika iz Poljske ter tri študentke socialnega dela iz Hrvaške. Prek programa Zavoda za zaposlovanje je usposabljanje na delovnem mestu zaključil sodelavec iz Sirije.
Izbor iz starejših in zaključenih dejavnosti:
1. Šola srbskega jezika – Prvi v Sloveniji smo začeli izvajati program srbskega jezika kot dopolnilnega pouka v Ljubljani in Postojni, 2010-2012.
2. Gledališče senc za kulturno socializacijo ranljivih – Prvi smo v Slovenijo pripeljali grški lutkovni teater Karađoz. Po zaključenem projektu je naša gledališka skupina nadaljevala ustvarjalno delo in s svojimi predstavami potovala po vsej Sloveniji in regiji. Gledališče senc nam je omogočilo spoznati, da je lahko povezovanje ranljivih skupin izjemno učinkovito: povezali smo manjšine in mlade s posebnimi potrebami iz CIRIUS Kamnik ter smo skupaj ustvarjali lutkovno gledališče – gledališče senc.
3.Humanitarno delovanje – humanitarne akcije zbiranja pomoči za ogrožene med poplavami v BiH, Srbiji in na Hrvaškem leta 2014 ter pomoč migrantom z Bližnjega vzhoda – neposredna pomoč na mejah in v azilnih domovih ter obveščanje in informiranje javnosti o migrantski problematiki leta 2016 in usposabljanje na delu za begunce leta 2019.
4. Svetovanje migrantskim delavcem iz nekdanje Jugoslavije – več kot 600 članov v letu 2021.
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je leta 2014 SKCDK-ju dodelilo status društva v javnem interesu na področju kulture.
Leta 2020 sta odgovornost za SKCDK prevzeli prof. dr. Svetlana Slapšak in dr. Biljana Žikić. Leta 2021 so ime spremenili v Kulturni center Danilo Kiš.
Naš program
Ideja za organizacijo srbskega kulturnega centra v Ljubljani je precej stara in število srbskih društev v Sloveniji ni majhno. Določena skupina ljudi, ki so že sodelovali, pa ni želela izvesti očitne etične identifikacije niti tradicionalno osnovanega programa, ki je za tovrstna društva v glavnem značilen. Takšen, v bistvu konservativen program, tistemu, kar smo hoteli uresničiti, ni ustrezal niti generacijsko niti konceptualno: nismo hoteli manjšinske zavesti z ukoreninjenim strahom in previdnostjo, ampak ravno nasprotno – sodobno in kritično obravnavo vseh vrst družb, iz katerih prihajamo, še posebej pa tiste, v kateri živimo. Dušan Jovanović je dal genialno idejo, naj se društvo, ki se bo v manjšinski prostor poskušalo umestiti na drugačen način, imenuje po Danilu Kišu. Danilo Kiš za nas simbolizira vse tisto, kar ni ozko etično, vse tisto, kar ni maloumno, vse, kar je originalno, multikulturno, pametno, izobraženo, inovativno, drzno in pogumno. Na poseben način označuje urbano kulturo. To je tista odlika srbske kulture, ki nam je najbližja in ki je v sramotni novejši zgodovini srbskega nacionalizma predstavljala otoček drugačnega, antinacionalističnega, pacifističnega in odgovornega razumevanja Srbije.
Koncept diaspore je dobro razdelan v zgodovini književnosti in danes predstavlja področje, na katerem se srečujejo prevajanje, jezikovno in kulturno mešanje ter sociologija književnosti. Manjšinska književnost je zagotovo eden od fenomenov diaspore, ki se jih največ raziskuje, še posebej v kontekstu dinamike centra in periferije. Položaj kulture v prostorih bivše Jugoslavije, zgodovina jugoslovanskih književnosti kot arheologija, intelektualni in politični izziv razpada so navedli na misel, da je prav ‘obrobnost’ našega položaja ne samo gradivo za raziskovanje, ampak tudi prostor, v katerem – osvobojeni lokalnih okvirov, kriterijev, institucionalnih omejitev in nenazadnje prisile majhnih trgov – lahko bistvo diaspore postavimo na novo raven eksperimenta, avantgarde, neupoštevanja kanona in grobe improvizacije z nacionalističnim cementom v zračni stavbi književnosti. Če je center padel v blato ali živi pesek, zakaj ne bi ravno obrobna kultura razširila svojih mladih in močnih kril ter brez strahu prevzela pobudo za spremembe in novosti?
Z novim razumevanjem kulture diaspore odpiramo portal – prav za takšne poskuse.
prof. dr. Svetlana Slapšak, ustanoviteljica in dolgoletna programska direktorica
Drugi o nas
»Zaradi literarnih in še posebej zunajliterarnih dejavnikov pripada književnost priseljencev posebnemu tipu ranljive strukture v Sloveniji, ki potrebuje podporo in pomoč različnih institucij v Sloveniji. V našem primeru jo je dobila od Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš, ki je kot redkokatero kulturno društvo etnične narave v Sloveniji preseglo meje etničnosti in postalo sodobno, vseobsegajoče, nadetnično združenje mladih intelektualcev, ozaveščenih svetovljanov ter borcev za človekove pravice za kulture in medkulturnosti, literature, integracije, dvo- ali večdomnosti, sodobnega državljanstva in identitete kot zbir več dejavnikov, ne le etničnih in jezikovnih. Dejstvo je, da je danes po vsem svetu, ne le v Sloveniji, vse več avtorjev, ki se selijo, spreminjajo okolje, dom, nekateri tudi jezik, nomadstvo je med umetniki postalo že naravni pojav, migracija pa neločljivi del življenja.«
dr. Lidija Dimkovska