Uvodno predavanje dr. Ivana Čolovića, uglednega srbskega etnologa in antropologa, borca za človekove pravice ter ustanovitelja založbe Biblioteka XX vek, na mednarodnem simpoziju “Osvetlite me z žarometi! Pomen slavnih oseb v Srednji in Jugovzhodni Evropi”, ki ga prirejata, od 18. do 19. maja 2015 v Ljubljani, Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
“Ženskost slepega ogledala v Kiševem primeru berem v njegovi dolgi vojni zoper epsko, patriarhalno, samoumevno, falično. Ko enkrat Kiš zamenja slepo ogledalo z živim ogledalom – zaslonom s konkretnimi zgodovinami/zgodbami, je ženska pisava med avtorjem in slepim ogledalom veliko manj opazna.
Prav v Peščeni uri je Kiš zagledan »vanjo«, sebe, izjemnega avtorja ženske pisave.”
Piše: Svetlana Slapšak
Na Bazarju gostoljubljnosti, zaključnem dogodku projekta GOST “Gostoljubnost kulture – kultura gostoljubnosti” Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš, ki je potekal 25. avgusta 2014 v klubu Daktari v Ljubljani, so predstavljeni dosežki usposabljanja manjšin na področju promocije manjšinske organizacije, kulturnega dogodka in umetniškega produkta, oziroma manjšinskih kultur nasploh.
Opolnomočenje žensk na trgu dela: medijska kampanja za boljše informiranje, izobraževanje in aktivnejšo vlogo žensk
Srbski kulturni center Danilo Kiš je bil na delovnem štiridnevnem obisku v Srbskem kulturnem centru v Parizu, od 19. do 22. avgusta 2014, v okviru projekta GOST, financiranega s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturu RS.
Zgodba o idrijskem rudniku, ki jo pripoveduje jamski škrat Perkmandlc, premijerno v soboto, 20. junija na 34. Festivalu idrijske čipke.
O položaju narodnih manjišin na Hrvaškem in morebitnih premikih v hrvaški zakonodaji in praksi po pristopu Hrvaške k Evropski uniji, z dr. Antonio Petričušić na Oddelku za sociologijo pravne fakultete, Univerze v Zagrebu je govorila Andreja Balaž.
„’Uznemirujuća različitost’, ono što Frojd naziva Heimilchkeit biće mojim osnovnim književnim i metafizičkim poticajem; u svojoj devetoj godini napisao sam prve pesme, na mađarskom; jedna je govorila o gladi, druga je bila ljubavna pesma par excellence. Od svoje sam majke nasledio sklonost ka pripovedačkoj mešavini fakata i legende, a od svog oca patetiku i ironiju. Za moj odnos prema književnosti nije bez značaja činjenica da je moj otac bio pisac međunarodnog reda vožnje: to je čitavo kosmopolitsko i književno nasleđe.” Danilo Kiš
