Zelo smo ponosni in počaščeni, da smo 9.1.2025 v Center za poezijo Tomaža Šalamuna lahko gostili izjemno avtorico, pesnico Ivano Maksić, in predstavili njeno knjigo Vejavica. O knjigi so spregovorili avtorica Ivana Maksić, pesnica Snježana Vračar Mihelač in pisatelj Ivan Antić. Pogovor je moderirala Biljana Žikić.
Ivana Maksić (1984) piše poezijo, prozne utrinke, eseje in prevaja iz angleščine. Magistrski študij anglistike je zaključila na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Objavila je več pesniških zbirk: O telo tvori me (2011), Izvan komunikacije (2013), La mia paura di essere schiava (2014), chap-book Jaz sem tvoj propagandni film (festival IGNOR, 2018) in Kćeri, zar ne vidiš da gorim (2020). Njena poezija je vključena v več regionalnih antologij in zbornikov, pa tudi v antologije, objavljene v ZDA in Veliki Britaniji. Prevedena je v italijanščino, slovenščino, grščino in angleščino. Ivana Maksić je gostujoča avtorica rezidenčnega centra Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) v januarju 2025 v Ljubljani.
»Vejavica je knjiga pesniško-proznih fragmentov, ki tematizirajo življenje v krempljih depresije in kognitivnih ruminacij, bivanje v (ne)milosti ljubezenskega razmerja, prisotnega v sanjah in resničnosti, ter preživetje v družbi, ki jo naseljujeta puščoba in nasilje države. A tudi o majhnih in (zakaj pa ne?) velikih uspehih samoohranitve!
Tista, ki v Vejavici pripoveduje v prvi osebi (v sanjah in v resničnosti), ima eno prevladujočo točko gledišča: opazovalno in nekoliko komentatorsko. Pogled je usmerjen tako v lastno (ne)zavedno notranjost kot tudi na mestne ulice, bolnišnične čakalnice in druge javne prostore, kjer se srečujemo s kolektivnim čustvenim in telesnim.« Antonela Marušić (https://voxfeminae.net)
Knjiga poetične proze Vejavica je izšla leta 2023 pri novosadski založbi Nojzac.
Pogovor je potekal v srbskem in hrvaškem jeziku in je po potrebi prevajan v slovenski jezik. Hvala vsem, ki ste nam se pridružili in skupaj z nami soustvarili ta poseben litearni dogodek.
Avtorji fotografij: Bojan Mihelač, Alena Begić in Branko Jevtić