Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

Kulturni Center Danilo Kiš
GGlleeddaalliiššččee sseenncc

Gledališče senc

Gledališče senc, performans, neposredna komunikacija: kulturna socializacija ranljivih

2011-2012

Opis projekta

Projekt Gledališče senc – kulturna socializacija predstavlja in adaptira za lokalno uporabo tradicijo gledališča senc, ki obstaja v kulturah od Azije do Balkana, vsakič v drugačni obliki, lokalni kulturi prilagojeni obliki. Gledališče senc – Karadjoz še živi v Turčiji in Grčiji, kot tudi v Aziji, obstajalo pa je v današnji Makedoniji, BiH i Srbiji vse do 30. let 20. stoletja. Izraz je nižjih, družbeno marginaliziranih, revnih, izključenih. Tradicionalne teme so revščina, lakota, izločenost ter strategije Karadjoza kot predstavnika ranljivih skupin zoper kruto oblast, nasilno moč, nepravičnost, lažno avtoriteto, pohlep in neumnost. Glavni junak – Karadjoz je revež z veliko otrok, ki s humorjem, triki in prevarami zmaguje, rešuje probleme in se norčuje iz vsega, kar je represivno.

Prenova gledališča senc v slovenskem kulturnem kontekstu nima nobenih nacionalnih konotacij, temveč idejo o gledališču, ki naj zadovolji skromno okolje, s skromnimi sredstvi in obenem spodbudi ustvarjalnost, medsebojno spoznavanje in razumevanje kultur, kooperacijo, solidarnost kot tudi razvijanje veščin in profesionalno usposabljanje ranljivih skupin (etničnih skupin, mladih, starejših (posebej žensk), invalidov. Izjemna skromnost potrebnih sredstev iz gledališča senc ustvarja vsem dostopno zabavo, ki obenem pripelje do artikulacije lastnega položaja, državljanskega premišljevanja, veselja sodelovanja v kulturi. Delovanje z glasbo, lučmi, kolektivno premišljevanje teksta, vnos tradicionalnih ustnih tekstov (reki, šale, pesmice, idiomi itn.), uporaba že obstoječih tekstov, veščina improvizacije in socialno okolje omogočajo izboljšanje in rast lastne in skupinske identitete. Identifikacija s Karadjozom je v ranljivi skupini takojšnja, tradicionalne zgodbe spodbujajo vzporednice z današnjo družbo in z današnjim položajem ranljivih skupin.

Ekipa gledališča senc ustvarja svoje vsebine, svojo glasbo, svoje figure. Potrebe  gledališke skupine, ki povezuje različne ranljive skupine, definira gledališka skupina sama. Ni nujno, da gledališka skupina dosledno spoštuje izročilo: gledališče senc – Karadjoz je samo začetna inspiracija, kulturno-politični navdih za lastno ustvarjalnost.

Namen projekta

1) Gledališče senc naj bi postalo medij in portal kulture ranljivih skupin, stičišče realnih življenjskih zgodb, ki jim oblika gledališča senc omogoča izraz, razvija samozavest, kritično premišljevanje o družbi ter obenem prinaša ustvarjalni užitek.

2) Dvigovanje kvalitete in večja prisotnost  kulturne, medijsko posodobljene podobe srbske skupnosti v obdobju izvajanja projekta, odpiranje transverzalnega dialoga in zainteresiranosti za kulturo znotraj etnične skupine (medgeneracijsko, med spoli, med socialno in kulturno razdeljenimi sloji), medkulturno sodelovanje z drugimi ranljivimi skupinami v Sloveniji.

Cilji projekta

  1. Razširjanje znanja o tradicionalnem, posebej balkanskem gledališču senc kot modelu ponovne aktualizacije kulturnega proizvoda ranljivih skupin preteklosti – za ranljive skupine našega časa; prenova, aktualizacija in uveljavljanje pomembnega segmenta (sub)kulture pri  utrjevanju državljanske samozavesti ranljivih, revnih in drugačnih
  2. Pridobivanje posebnih znanj in veščin, ki jih ranljive skupine uporabijo za večjo društveno vidnost, povečanje zaposljivosti, pristen odnos s kulturnimi dobrinami in poučevanje širšega kroga ranljivih za podobne dejavnosti in zaposlovanje
  3. Realizacije predstave/predstav v okvirih festivalskih in poletnih prireditev v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih
  4. Realizacija „druge generacije“ predstav v različnih okoljih, po izboru zainteresiranih lokalnih skupin v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu
  5. Povezovanje z institucijami kulture in povratna informacija (feed-back)

Inovativnost projekta

Inovativnost projekta je uvajanje novega kulturnega, socialnega in umetniškega izraza za ranljive skupine, in obenem izziv umetniške inovacije oz. gledališkega eksperimenta za najširše področje kulture ter razširjanje polja zaposljivosti v kulturi. Gledališče senc izziva tudi nove tehnične oz. medijske poskuse in ponuja inovacijo v kulturnem aktivizmu.

Gre za vzpostavljanje novih oblik komuniciranja v javnosti in odkrivanje kulturnih fenomenov, ki jih slovenski mediji in kulturna politika do sedaj niso poznali. Takšni fenomeni delujejo dvosmerno in utemeljujejo enakopraven kulturni transfer ali kulturno „prevajanje“, brez superiornosti in stereotipizacije. Projekt želi v slovenski kulturni javnosti odpreti vprašanje dinamizma med kulturno produkcijo uradnega in reprezentativnega in t.i. alternativnega tipa, v kontekstu evropskih meril strpnosti in človeških pravic ter anti-diskriminatorne politike.

Vsebinsko inovativno gre za spreminjanje samorazumevanja srbske in drugih etničnih skupnosti, kritično premišljevanje o preteklosti ter inovativni in ustvarjalni način ponovnega vrednotenja njihove družbene in kulturne vloge v Sloveniji. Etnične skupnosti v Sloveniji iščejo kulturno identiteto, ki naj izraža evropske vrednote in načela multikulturnosti, in pri tem lahko izhajajo iz kritične refleksije do sedaj zapostavljenih ali poenostavljeno interpretiranih kulturnih povezav s Slovenijo, z regijo in z Balkanom.