{"id":8659,"date":"2020-12-22T22:54:50","date_gmt":"2020-12-22T22:54:50","guid":{"rendered":"https:\/\/dkis.si\/?p=8659"},"modified":"2023-09-05T12:10:06","modified_gmt":"2023-09-05T10:10:06","slug":"represija-ne-sme-da-nas-zaustavi-vec-da-nas-udruzi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/sr\/represija-ne-sme-da-nas-zaustavi-vec-da-nas-udruzi\/","title":{"rendered":"Represija nas mora ujediniti, ne zaustaviti"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Foto: Arne Hodali\u010d in Katja Bidovec<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u00bbZakaj je treba verjeti Valen\u010di\u010du? Iz preprostega razloga. Ima lastnost, ki jo imajo le redki. Pravi pogum. Nosil je glavo naprodaj po svetu, da bi mi spoznavali, kje kosi smrt. Prav tako se je kot le malokdo spopadel z doma\u010dimi poganjki neonacizma in njihovimi podporniki\u00ab,  je zapisal Dragan Petrovec v Dnevniku<\/a> o Eriku Valen\u010di\u010du, dolgoletnem novinarju, vojnem poro\u010devalcu z Bli\u017enjega vzhoda in Zahodne Afrike, pisatelju in avtorju dokumentarnih filmov. Leta 2015 je Evropsko zdru\u017eenje regionalnih televizij Circom na Irskem njegovemu dokumentarcu Koalicija sovra\u0161tva<\/a> podelilo posebno priznanje v kategoriji preiskovalnega novinarstva, njegov dokumentarni film Fronte Kurdistana<\/a> pa je istega leta dobil nagrado za posebne dose\u017eke Dru\u0161tva novinarjev Slovenije. Zaradi filma Koalicija sovra\u0161tva je bil odslovljen s TV Slovenija, zoper njega je bil spro\u017een sodni postopek zaradi suma izdaje tajnih podatkov, prav tako pa je bil tar\u010da tviterskih napadov Janeza Jan\u0161e, ki ga je ozna\u010dil za \u00bbpotencialnega terorista\u00ab. Valen\u010di\u010d je delal na Radiju \u0160tudent, Mladini, RTV Slovenija, je avtor treh knjig, Obleganje Gaze<\/a> (2011), Sence ne gorijo<\/a> (2015) in Smrt za \u017eivljenje<\/a> (2017), danes pa je neodvisni novinar.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Intervu je bil objavljen v oddaji Kontrola leta na Radiu \u0160tudent<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Za za\u010detek na\u010denjamo temo, ki se ji nikakor ne moremo izogniti \u2013 pandemija, v kateri \u017eivimo \u017ee skoraj leto dni. Kako do\u017eivlja\u0161 ta \u010das, kako prena\u0161a\u0161 vse, kar se nam dogaja? Se ti zdi, da smo, tako kot mnogi pravijo, vsi v istem \u010dolnu? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

To je zelo kompleksno in \u0161iroko vpra\u0161anje, ampak \u010de strnem v par bistvenih to\u010dkah, bi rekel, da se po\u010dutim zaskrbljeno. Ne zaradi svojega lastnega zdravja, ampak zaradi razmer v svetu in procesov, ki se trenutno odvijajo, ter vpra\u0161anja, kako bodo ti zaznamovali na\u0161o prihodnost. Pandemijo kot tak\u0161no bi morali razumeti kot opozorilo \u010dlove\u0161tvu. V smislu, da se moramo zavedati svoje vloge na planetu in da enostavno moramo imeti v mislih tudi naravo. Pandemija nam ka\u017ee, da je \u010dlove\u0161tvo veliko bolj ranljivo, kot se morda zavedamo ali pa si domi\u0161ljamo, da ni. Naj to postavim v \u0161ir\u0161i kontekst.<\/p>\n\n\n\n

Prej\u0161njih pet let je bilo zaznamovanih predvsem z gradnjo zidov, dejanskih in metafori\u010dnih. Ne samo velike dr\u017eave po svetu, ampak tudi manj\u0161e so se s tak\u0161nimi in druga\u010dnimi zidovi za\u010dele ograjevati pred migranti, azilanti, begunci, med katerimi pa je vedno ve\u010d tudi ekolo\u0161kih beguncev. Ti nimajo urejene niti mednarodne za\u0161\u010dite, kar pomeni, da v pravnoformalnem smislu sploh ne obstajajo, pa \u010deprav jih je na desetine milijonov. Vsi ti zidovi nas ne bodo obvarovali ne pred pandemijami ne pred ekolo\u0161kimi in podnebnimi katastrofami, ki se \u017ee odvijajo okrog nas in se bodo v prihodnosti samo \u0161e zaostrovale.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eave so se spomladi zaprle. Verjamem, da je tega pri\u0161lo zato, ker so se politi\u010dne in gospodarsko-finan\u010dne elite, ki so nad politi\u010dnimi elitami, ustra\u0161ile, da bi tudi v t. i. razvitem svetu propadel javni zdravstveni sistem, za katerega mislim, da je marsikje iluzija. Takrat so razglasili karantene. Vendar pa dlje kot vse skupaj traja, opa\u017eamo, da se zaradi pandemije pravzaprav ne sprejemajo samo zdravorazumske omejitve, ki se jih moramo dr\u017eati, zato da se pandemijo \u010dim bolj zajezi, ampak vidimo, da se tako pri nas kot marsikje drugje po svetu pandemija uporablja kot izgovor za politi\u010dno represijo. In to je tisto, kar predstavlja osnovni problem. Dejansko je bila na\u0161a tako dru\u017ebena kot vseob\u010de \u010dlove\u0161ka reakcija povsem napa\u010dna. Nismo razumeli temeljnega sporo\u010dila in se dogajajo stvari, ki so se dogajale \u017ee prej. Najbogatej\u0161i sloj prebivalstva je \u0161e bogatej\u0161i, njihovo bogastvo je v \u010dasu pandemije naraslo na deset tiso\u010d milijard dolarjev in ve\u010d. Skratka, \u0161e naprej smo naravnani netrajnostno. Ne ukvarjamo se z bistvenimi vpra\u0161anji, vojne \u0161e vedno razsajajo ne glede na to, ali pandemija je ali je ni.<\/p>\n\n\n\n

Mislim, da vsi \u0161e vedno zremo v prihodnost, \u010de\u0161 morda nas bo odre\u0161ilo neko cepivo. Med tem ko se v razvitem svetu pogovarjamo, ali se bomo cepili ali ne (mimogrede jaz se bom), se moramo zavedati, da ta diskurz pripada zelo privilegiranim ljudem. Namre\u010d, kot zaenkrat ka\u017ee, se ne bo zgodilo samo to, da si revnej\u0161e dr\u017eave ne bodo mogle privo\u0161\u010diti teh cepiv, ampak da ta cepiva na za\u010detku do tja sploh ne bodo pri\u0161la v zadostnih koli\u010dinah. \u010ce re\u0161ujemo problem samo doma in ne na svetovni ravni, ga ne bomo re\u0161ili. To je osnovni problem oziroma eden od \u0161tevilnih, ki se trenutno porajajo.<\/p>\n\n\n\n

Nekateri ljudje polagajo upanje v to, da bomo pandemijo kot dru\u017eba vendarle nekako pre\u017eiveli, da nas bodo re\u0161ila cepiva ali neka skupna imunost, ki naj bi se razvila skozi \u010das. Morda ti ljudje vidijo neko lu\u010d na koncu tunela, vendar je v\u010dasih ta lu\u010d v daljavi vlak, ki se nam pribli\u017euje in ne nujno dnevna svetloba. To je tisto, kar me skrbi in pravzaprav bolj kot skrbi, me hkrati tudi jezi, ker enostavno ne prepoznamo najbolj o\u010ditnih opozoril, naj premislimo o sebi, o naravi in pravzaprav o tem, kak\u0161en svet bomo zapustili na\u0161im zanamcem.<\/p>\n\n\n\n

Kot lahko beremo v medijih, so bogate dr\u017eave, med njimi tudi Evropska unija, cepiva \u017ee razgrabile. Kako je mogo\u010de, da ljudem, ki vodijo svetovno politiko, ni jasno nekaj, kar je verjetno jasno vsakemu otroku? \u0160e posebej zdaj, ko se je zgodilo, da se je virus razvil na Kitajskem in se nato raz\u0161iril po celi Zemlji. Kako jim ni jasno, da nam ne more biti v redu tukaj, \u010de ni v redu tistim tam, da moramo paziti tudi na ljudi, ki \u017eivijo v revnih dr\u017eavah, in na ljudi, ki \u017eivijo revno v na\u0161ih dr\u017eavah ter da je to predpogoj za dru\u017ebo blaginje? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zavedati se moramo, da velika ve\u010dina teh ljudi, politi\u010dnih odlo\u010devalcev oziroma v primeru EU tudi tehnokratov in birokratov, pravzaprav ne slu\u017ei interesom ljudi, ki jih predstavljajo, ampak interesom velikih industrij, med katerimi je seveda tudi farmacevtska industrija. \u017de pred leti sem preu\u010deval, kako potekajo te stvari v Bruslju, in pri\u0161el sem do podatkov, da je bilo in \u0161e vedno je v Bruslju nekje med 10 000 in 15 000 profesionalnih lobistov. To je \u0161tevil\u010dno primerljivo z NATO okupacijo Afganistana. Verjamem, da so EU in dr\u017eave, ki si to lahko privo\u0161\u010dijo, kupile toliko ve\u010dje zaloge cepiv, ker je to za nekoga dober posel. Ta cepiva se bodo seveda razvijala \u0161e naprej in prej ko slej bodo pri\u0161la tudi do revnih dr\u017eav. Bogati najprej poskrbijo zase, potem pa za vse ostale, ampak vpra\u0161anje je, na kak\u0161en na\u010din se bo vse to odvijalo. Vsa tovrstna pomo\u010d t. i. tretjemu svetu je do sedaj vodila v zadol\u017eevanje tretjega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Ali se bodo te dr\u017eave, ki tako kot vse ostale \u017ee trpijo zaradi gospodarske krize in \u0161tevilnih drugih faktorjev, zna\u0161le v \u0161e ve\u010dji stiski? Ali bodo na koncu \u0161e bolj obubo\u017eane? Kaj bo to pomenilo za tamkaj\u0161nje prebivalstvo in nenazadnje, kaj bo to pomenilo za nas, ko bodo ti ljudje spoznali, da enostavno nimajo na voljo drugega izhoda kot to, da posku\u0161ajo \u010dloveka dostojno \u017eivljenje najti nekje drugje. Porazno je, da lahko vsak dan v tujih in posledi\u010dno tudi v na\u0161ih medijih beremo, kaj je tvitnil ameri\u0161ki predsednik Donald Trump in kaj kdo drug. \u0160e vedno se obsesivno ukvarjamo s tem, namesto da bi se ukvarjali s stvarmi, ki bodo odlo\u010dile, ali bomo imeli nekak\u0161no prihodnost na tem planetu, in \u010de jo \u017ee bomo, kak\u0161na ta prihodnost bo. Ljudje, ki upravljajo z na\u0161imi dru\u017ebami na vedno bolj avtoritativen na\u010din, o teh stvareh enostavno ne razmi\u0161ljajo.<\/p>\n\n\n\n

Pred kratkim sem intervjuval enega vodilnih mednarodnih analitikov, Richarda Falka. V intervjuju za Mladino je povedal, da Donaldu Trampu zelo odgovarja, da se neprestano prepira s Kitajsko. Drugim voditeljem odgovarja, da se kregajo z drugimi voditelji. Skratka, drug drugega obto\u017eujejo, mi to spremljamo, njim pa to odgovarja, ker se zato ne vtikamo v to, kaj oni pravzaprav po\u010dnejo. Zavedam se, o Donaldu Trampu in drugih je bilo napisano \u017ee mnogo knjig, ampak dejansko ne tehtamo dovolj, kaj poteze svetovnih voditeljev pomenijo za bli\u017enjo in dolgoro\u010dno prihodnost. S temi stvarmi se \u0161e vedno ne ukvarjamo dovolj poglobljeno. Na primer, znanstvena poro\u010dila o podnebnih katastrofah so vedno potisnjena nekam navzdol, prednja\u010dijo pa poniglavi in pomilovanja vredni tviti zelo ozkoglednih, ozkosr\u010dnih in tudi inteligentno zelo opore\u010dnih ljudi.<\/p>\n\n\n\n

Torej bi se strinjal s \u0161tevilnimi intelektualci, ki trdijo, da je ta pandemija le uvod v veliko huj\u0161o podnebno krizo? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

V mislih moramo imeti, da se je svet, potem ko je zares postal globalno povezan, o\u010ditno vedno nahajal v neki krizi. Recimo \u010de primerjamo dana\u0161nje dogajanje s hladno vojno, ko je bil svet soo\u010den z jedrskim samouni\u010denjem, ugotovimo, da so to hladno vojno vendarle obvladovali ljudje in smo na koncu to strahotno epizodo polpretekle zgodovine, to no\u010dno moro pre\u017eiveli relativno varno. Trenutno pa se soo\u010damo s faktorji, ki nas presegajo, in to so podnebne spremembe. Ko se bodo stvari za\u010dele odvijati po svoje, na to enostavno ne bomo imeli nobenega vpliva ve\u010d. Potem ne bo zadostovalo sedeti v varnostnem svetu ZN, teh stvari ne bo mogla ustaviti nobena diplomacija.<\/p>\n\n\n\n

Za 21. stoletje so nam obljubljali, da bo polno blaginje, blagostanja. Spomnimo se, Francis Fukuyama je pisal o koncu zgodovine in podobno. Moja napoved je, da bo 21. stoletje o\u010ditno zelo katastrofalno. Vodilni dru\u017eboslovci in ekonomisti svetovnega merila se strinjajo, da je preteklo desetletje izgubljeno desetletje. Izgubljeno v smislu napredka demokracije, v smislu svetovnega miru, boja proti podnebnim spremembam, izgubljeno desetletje v smislu, da so skoraj povsod oziroma v \u0161tevilnih zelo pomembnih dr\u017eavah pri\u0161li na oblast grozni populisti\u010dni avtokrati. Pravzaprav se trenutno nahajamo v dobi nove, populisti\u010dne avtokracije.<\/p>\n\n\n\n

Kot si rekel, pod pretvezo boja proti virusu je bilo sprejetih veliko politi\u010dnih odlo\u010ditev, ki imajo za posledico represijo in kratenje \u010dlovekovih pravic, \u0161e posebej pa so tar\u010da marginalizirane skupine, kot so tujci, begunci, delavci … Pred kratkim je Ministrstvo za kulturo raperja Zlatana \u010cordi\u0107a \u2013 Zlatka izbrisalo iz razvida samozaposlenih v kulturi, s \u010dimer je izgubil pravice, ki mu s tem pripadajo. To se je zgodilo neposredno po poskusu intervjuja, ki ga je Zlatko hotel opraviti z Milanom Krekom, direktorjem NIJZ, na ulici, potem ko ga je naklju\u010dno sre\u010dal. Zlatko je prek dru\u017ebenih omre\u017eij povabil ljudi, naj mu po\u0161ljejo vpra\u0161anja za gospoda Kreka, in mu posku\u0161al ta vpra\u0161anja zastaviti. Krek ni \u017eelel odgovarjati in je nadaljeval s hojo, Zlatko pa je skupaj s kolegom, ki je vse to snemal, hodil za njim in mu vztrajno zastavljal vpra\u0161anja. Zaradi tega je nastal velik \u0161kandal. Njegovo akcijo so obsodili tudi njegovi dosedanji zavezniki, protestniki, intelektualci, mediji. Ko je pri\u0161lo do izbrisa, so se tudi kritiki izbrisa najprej ogradili od Zlatkovega dejanja. V smislu: \u00bbne strinjam se s tem, kar je Zlatko storil Milanu Kreku, ampak vendarle ni bilo prav, da so ga izbrisali\u00ab. Kaj je torej on po tvojem mnenju tako stra\u0161nega storil? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

To je tehtno vpra\u0161anje in da bi Zlatka in njegov primer lahko postavil v kontekst, bom izhajal iz svojih osebnih izku\u0161enj. Pred par meseci sva s punco gostila skupino \u0161tudentov. \u0160lo je za en zelo prijeten spoznavni, prijateljski ve\u010der, ki se je na koncu prelevil v pogovor o stiskah, ki jih trenutno do\u017eivljajo \u0161tudenti in \u0161tudentke, pri \u010demer je pri\u0161lo do tega, da se je en fant zjokal, zaradi tega ker mu je bilo tako zelo hudo za stiske prijateljev in prijateljic, ljudi, ki trenutno \u0161tudirajo v Ljubljani in so povsem na dnu. Nekaj tednov nazaj sem se po telefonu pogovarjal s \u0161tudentko, ki je osebno ne poznam, ampak mi je razlagala, da \u017eivi v \u0161tudentskem domu in da \u017ee ima spakirane stvari, ker enostavno ne ve, ali jo bodo delo\u017eirali, ali bodo pri\u0161li po njo in\u0161pektorji, policisti, varnostniki \u2026 In teh primerov je bilo kar nekaj. Skratka, ljudje so se zna\u0161li v popolni stiski. Ko naj bi se u\u010dili na daljavo, se niso mogli zbrati, ker  socialna stiska, ki jo do\u017eivljajo, postaja du\u0161evna. In to je stiska, ki jo \u010duti vedno ve\u010d ljudi. Mislim, da o tem premalo govorimo.<\/p>\n\n\n\n

Seveda nas zato zanimajo odgovori na dolo\u010dena vpra\u0161anja in to je to, kar je Zlatko med drugim storil, postavil je Kreku vpra\u0161anja, ki se ti\u010dejo tovrstnih primerov. Ko sem jaz soo\u010den s temi stiskami, ko vidim te stvari, me to prizadene kot \u010dloveka, resni\u010dno mi je hudo. Kot dr\u017eavljanu pa mi to nalaga odgovornost in dol\u017enost, da o teh stvareh javno govorim, da javno podprem te ljudi, da sem aktiven v boju zoper tiste, ki te stiske povzro\u010dajo, in to so Milan Krek, Jelko Kacin in celotna trenutna vladna garnitura in njihovi sekretarji. Temu ni videti konca ne kraja. Zlatko ni naredil ni\u010desar narobe, ni\u010desar, \u010desar tudi mi vsi ne bi smeli delati. Krek bi pravzaprav v tem pogovoru z Zlatkom lahko izpadel kot \u010dlovek, ki je na mestu, ki je pripravljen se soo\u010diti. Lahko bi se ustavil in rekel Zlatku, da se ne moreta kar na ulici pogovarjati, naj pride naslednji dan k njemu v pisarno, pa da bosta tam posnela pogovor, ali pa bi mu kar na ulici dal odgovore na temeljna, zelo preprosta in tudi zelo dobro postavljena vpra\u0161anja.<\/p>\n\n\n\n

Vsi so na tem posnetku gledali Zlatka, jaz pa sem gledal Kreka, saj ko so ti ljudje soo\u010deni z vpra\u0161anji, ki se nana\u0161ajo na posledice njihovih nevestnih dejanj, v osnovi proti\u010dlove\u0161kih dejanj, vidimo, da jih ignorirajo. Ignorirajo posledice vsega, kar po\u010dnejo, stisko, ki jo povzro\u010dajo. Krek je utihnil, ni vedel, kaj bi povedal, in za\u010del je be\u017eati. Nih\u010de me ne bo prepri\u010dal, da je be\u017eal pred dvema Fu\u017eincema, be\u017eal je pred vpra\u0161anji. Ti ljudje se enostavno ne znajo in se niso sposobni s tem soo\u010diti. Osebno zavra\u010dam vse napade na Zlatana \u010cordi\u0107a \u2013 Zlatka alias Julijana Maka, zavra\u010dam vse to moraliziranje. Ljudi, ki za\u010denjajo stavke s sicer se ne strinjam z Zlatkom, pa vendar nekaj podpiram, <\/em>bi vpra\u0161al kak\u0161na je to pozicija. Bodite na eni ali pa na drugi strani, ne morete pa kle\u010deplaziti pred oblastniki. In zastonj se nosite okoli kot nekak\u0161ni moralni stebri te dru\u017ebe, \u010de so pa temelji gnili. Res je, vsakdo ima pravico do svojega mnenja, ampak bodimo po\u0161teni: za\u010denjati stavke z no, sicer se ne strinjam<\/em>\u2026 pomeni, da be\u017eite od svojih mnenj; v tak\u0161nih primerih opa\u017eam mencanje in cincanje s pozicijami, ki pa bi morale biti zelo jasne.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Matic Zorman<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ko sem se pripravljala na intervju, sem na YouTubu naletela na posnetek, v katerem lahko vidimo, da se ti je zgodil podoben primer, kot se je zgodil Milanu Kreku. V \u010dasu, ko si posnel in na TV Slovenija objavil dokumentarni film Koalicija sovra\u0161tva<\/em>, v katerem si izpostavil povezavo med stranko SDS in ultra desni\u010darskimi formacijami, je pred stavbo TV Slovenija, ko si bil o\u010ditno na pavzi, k tebi pristopil nekdo s kamero in ti za\u010del postavljati vpra\u0161anja. Jasno je, da je za kamero nekdo, ki se mu tvoj film ni v\u0161e\u010d. Vseeno si stopil pred kamero in za\u010del odgovarjati na vpra\u0161anja. Za kaj je takrat pravzaprav \u0161lo in kako si se po\u010dutil? Ali lahko primerjamo tvoj primer s primerom Milana Kreka?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po resnici povedano lahko izhajamo iz tega, da sem jaz vendarle imel odgovore na vpra\u0161anja, ki so mi bila zastavljena. Mislim, da je bilo to leta 2015, ko je Ladislav Troha, po mojem mnenju zelo sporna oseba, ki koketira s skrajno desnico, s skupino somi\u0161ljenikov organiziral proteste pred RTV. Med drugim je le\u017eal tam na tleh in se drl hodite \u010dez truplo<\/em> in to je trajalo tedne. Enkrat sem \u0161el na cigareto pred RTV in takrat je dramati\u010dno in teatralno pritekel do mene, misle\u010d da bom zbe\u017eal pred njim. Pa nisem. Zavedal sem se, da me snema, zavedal sem se, da bo ta posnetek pristal na dru\u017ebenih omre\u017ejih in sem si rekel, v redu, zdaj sem s tem soo\u010den, ne bojim se ne njega ne njegove skupine in ne bojim se vpra\u0161anj, ki mi jih bo postavil. Na njegova vpra\u0161anja, ki se jih niti ne spomnim, sem odgovoril. Poleg tega pa sem mu povsem iskreno razlo\u017eil tudi, zakaj ga imam za zelo bedno in poniglavo osebo. Konec koncev gre enostavno za to, da \u010de ima\u0161 odgovornost in jaz kot novinar jo imam do javnosti, tako da \u010de do mene pristopi del javnosti, bom takrat tudi odgovarjal na vpra\u0161anja. S tem nimam te\u017eav. Spra\u0161ujem se, zakaj imajo s tem te\u017eave oblastniki.<\/p>\n\n\n\n

Mi govorimo o Milanu Kreku, ki je javno izrekel, da novinarji ne bi smeli preiskovati kaznivih dejanj vladajo\u010de garniture. Govorimo o \u010dloveku, ki nam vsiljuje dolo\u010dene omejitve, hkrati pa ga zalotijo brez maske na bencinski \u010drpalki, on pa re\u010de, da je bil utrujen in da gre domov. Po mojih informacijah ga nikoli niso preganjali, mene bodo, tebe tudi, marsikoga od nas. V tem je razlika. Mi imamo vso pravico te ljudi ustavljati na ulici, jim postavljati vpra\u0161anja in pravico jih imamo snemati. \u010ce se po\u010dutijo nadlegovane, je to njihova stvar. Mi se upravi\u010deno \u010dutimo ne samo nadlegovane, ampak vedno bolj tudi ogro\u017eene s strani njihovih dejanj. Ali lahko govorimo o teh stvareh! Zatirani ljudje, ki napadajo Zlatka, napadajo pravzaprav sebe in svoj polo\u017eaj v tej dru\u017ebi. Razumeti moramo, da, ko izbri\u0161ejo njega, bo naslednji izbrisani nekdo drug. Moramo se zavedati, da je napad na kogarkoli od nas napad na vse. Drug drugemu moramo izra\u017eati podporo.<\/p>\n\n\n\n

Omenil bi \u0161e eno zelo pomembno stvar. \u010ce pogledamo, koga desni\u010darji, skrajni desni\u010darji, fa\u0161istoidni mediji, skrajna desnica zastopana tudi v parlamentu in v vladi, najve\u010dkrat napadajo, ugotovimo, da so to \u017eenske. Imejmo prosim v mislih, da je to posledica \u0161ovinizma, ki ga skrajna desnica v Sloveniji zastopa. Napadane so novinarke Ve\u010dera, Svetlana Slap\u0161ak, novinarke RTV, Jadranka Juras, Ana Ro\u0161 in tako naprej. Podpreti Zlatka pomeni podpreti kogarkoli od prej na\u0161tetih. Moramo za\u010deti izkazovati elementarno solidarnost drug do drugega in \u010de se kdo z neko akcijo ali z nekim pristopom ne strinja, potem tudi ni potrebe, da to obe\u0161a na veliki zvon. Naj ti ljudje razvijejo druge pristope, ampak naj bojo anga\u017eirani in naj se zavedajo, da moramo biti v tem boju skupaj, drug drugemu v oporo.<\/p>\n\n\n\n

Podobne stvari so se dogajale tudi tebi zaradi \u017ee omenjenega filma Koalicija sovra\u0161tva<\/em>. Takrat si imel veliko te\u017eav, moral si zapustiti RTV, to\u017eili so te in bil si tar\u010da mnogih napadov. Ali si takrat \u010dutil solidarnost oziroma kak\u0161ne podpore si bil dele\u017een? Kako so se stvari od takrat spremenile, \u010de sploh, glede na to, da je bilo pred kratkim v tedniku Demokracija objavljeno odkrito rasisti\u010dno besedilo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Hvala za to vpra\u0161anje. Jaz sem bil takrat, leta 2015, mislim, da prvi na seznamu za odstrel iz RTV. Mimogrede, to jemljem kot veliko priznanje za svoje delo. Ta odlo\u010ditev je bila enostavno politi\u010dna in mislim, da je pravilno, da se me ti ljudje bojijo. Ne govorim o takratnem vodstvu RTV, ampak o ljudeh, s katerimi je to vodstvo po mojih informacijah politi\u010dno koketiralo. Isto\u010dasno so se vrstili tudi napadi na moji novinarski kolegici, na Heleno Milinkovi\u0107 in Jeleno A\u0161\u010di\u0107. Ko govorimo o neki podpori, nam trem je bilo zelo pomembno, da nas podpirajo ljudje, mislim, da je bila ustvarjena celo neka Facebook skupina v na\u0161o podporo. Ljudje so se mno\u017ei\u010dno odzivali. Na neki to\u010dki se je neko no\u010d pojavil celo grafit na pro\u010delju Radia. Ta podpora je bila za nas zelo pomembna. Sam sem se v javnosti odzval samo enkrat z dolgim javnim pismom, ki je bilo potem objavljeno v skoraj vseh medijih, Na koncu tega pisma sem zapisal, da se Jelena, Helena in jaz ne trudimo biti simbol \u010desarkoli, ampak samo ho\u010demo opravljati svoje delo in dokler nas podpira velik del javnosti, potem vemo, da smo na pravi poti. In kjerkoli bomo delali, bomo branili dve klju\u010dni stvari, svobodo govora in izra\u017eanja ter pravico javnosti do obve\u0161\u010denosti.<\/p>\n\n\n\n

Jaz namre\u010d nisem bil v slu\u017ebi RTV, tam sem bil na avtorski pogodbi, ampak sebe sem vedno videl v slu\u017ebi javnosti in vse svoje delo sem opravljal z odgovornostjo in s ponosom, ki prideta s to odlo\u010denostjo. Zato je ta podpora tako zelo pomembna. Mene so to\u017eili, na zasli\u0161anje me je vabil posebni oddelek dr\u017eavnega to\u017eilstva za pregon poobla\u0161\u010denih oseb. Moram priznati, da mi je bilo to super, saj sem tako imel mo\u017enost \u0161e naprej javno govoriti o povezavah med SDS in neonacisti\u010dnimi skupinami oziroma s posamezniki iz teh skupin. In to je to, kar pravzaprav delam.<\/p>\n\n\n\n

Trenutno Jadranka Juras do\u017eivljala te napade, grozijo ji tudi z od\u0161kodninskimi to\u017ebami<\/a>. Osebno je sicer ne poznam, sem pa dobil njeno telefonsko \u0161tevilko in jo poklical. Ko sva se pogovarjala sem bil zelo vesel, ko sem videl, da pravzaprav ne odstopa od tega, kar je rekla. Lahko manipulirajo z njeno izjavo, jaz sem izjavo prebral in tudi sam stojim za tem. Povedal sem ji, ne samo da jo podpiram, ampak v primeru, da jo bodo to\u017eili, kar sicer dvomim, ji bom \u0161el za pri\u010do. Ker sem bil v Afganistanu in vem, da se tam ne dogajajo sistemati\u010dni poboji prebivalstva s strani Natovih sil, se pa sistemati\u010dno te poboje, ko se zgodijo, prikriva, kar traja \u017ee vsa ta leta, ali pa se spro\u017eijo preiskave, ki ne vodijo nikamor. Jadranka je podala pravilno kritiko vsega skupaj. Zato, ker je meni neko\u010d ta podpora tako veliko pomenila, jaz to podporo izra\u017eam naprej.<\/p>\n\n\n\n

To je tisto, kar moramo imeti v mislih \u2013 na eni strani imamo en del javnosti, ki bo moraliziral, na drugem polu pa se del javnosti med seboj povezuje. Ker \u010de kdorkoli misli, da mi to po\u010dnemo za voljo neke samopromocije, da so v na\u0161o dru\u017ebeno aktivnost oziroma v na\u0161e javne kritike vtkani, vpleteni na\u0161i osebni egotripi in ambicije, se moti. Gre za odgovornost in dol\u017enost, ki jo \u010dutimo. Meni je recimo Zlatko sam povedal, da ljudje mislijo, da to po\u010dne zaradi samopromocije, ampak sam se zelo dobro zaveda, da po vsem tem njegovem delovanju in anga\u017emaju v \u0161tevilnih ob\u010dinah v Sloveniji sploh ne bo mogel ve\u010d nastopati.<\/p>\n\n\n\n

Mi vemo, da si dolo\u010dena vrata zapiramo in da nas bodo preganjali, prezirali, sovra\u017eili \u0161e leta in leta, pa smo vseeno aktivni in glasni. \u010ce ni\u010d drugega, sku\u0161amo dati nek zgled. Z Jadranko sem govoril pred par dnevi in ko mi je rekla, da stoji za svojo izjavo, da je mo\u010dna in da ne bo pustila, da jo zlomijo, je to meni osebno veliko pomenilo. Tudi \u010de nas to\u017eijo in preganjajo, bomo \u0161li v boje z dvignjenimi glavami in z namenom, da zmagamo tudi tukaj. Pomembno je izpostaviti \u0161e enkrat, ne smemo soditi drug drugega, temve\u010d se moramo povezovati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Matic Zorman<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kako vidi\u0161 novinarstvo danes? Kak\u0161ne lastnosti mora imeti novinar, kaj mora vedeti? Na \u010digavi strani mora biti? Pogosto govorimo o t. i. objektivnem novinarstvu, kjer je treba sli\u0161ati tako eno kot drugo stran, obstaja pa tudi tisto drugo novinarstvo, kjer je pomemben tisti, ki ni na poziciji mo\u010di, tisti, ki nima glasu in ki mu mora prav zaradi razli\u010dnih krivic, ki jih do\u017eivlja, novinar posoditi glas in govoriti v njegovem imenu in o njegovih te\u017eavah. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Novinarstvo enostavno ni poklic za strahopetce ali pa konvertite. Meni je zelo \u017eal, ko vidim, koliko je pravzaprav tovrstnih primerov v medijih. Popolnoma jasno je, da smo mi izpostavljene osebe, popolnoma jasno je, da se velikokrat ukvarjamo s kontroverznimi temami, da na\u0161e delo spodkopava napore neke vladajo\u010de garniture, katerekoli \u017ee, ko ta garnitura recimo dela na koruptiven, kazniv, zlo\u010dinski na\u010din. Na\u0161a naloga je, da te stvari razkrivamo, na\u0161a naloga je, da odpiramo temeljna vpra\u0161anja, da smo tudi dru\u017ebeno kriti\u010dni. Mi moramo biti dru\u017ebeno kriti\u010den glas v trenutnih razmerah. Zavzemati se moramo za temeljne \u010dlove\u0161ke vrednote, svobo\u0161\u010dine in dr\u017eavljanske pravice. Mislim, da igrati se z neko uravnote\u017eenostjo velikokrat pomeni, da se ljudje bojijo svoje lastne sence in enostavno obmolknejo takrat, ko bi morali govoriti naglas. Mi moramo biti proaktivni, moramo biti to, kar je na nek na\u010din pokazal tudi Zlatko.<\/p>\n\n\n\n

Razumem pa tudi drugi pol, to stvarnost, ki jo marsikateri od mojih kolegov in kolegic do\u017eivlja. Ne poznam to\u010dnega odstotka, ampak, \u010de se ne motim, je \u0161e vedno ve\u010dina novinarjev in novinark predvsem mlaj\u0161e generacije zaposlenih za dolo\u010den \u010das, kar pomeni, da ti lahko kadarkoli prekli\u010dejo pogodbo, kot so jo denimo tudi meni na RTV. Razumem to, ampak ne moremo iti pohlevno in poni\u017eno skozi \u017eivljenje. Ne smemo biti naduti do javnosti in pohlevni pred raznoraznimi elitami, politi\u010dnimi, gospodarskimi. Moramo se boriti. Biti novinar pomeni boriti se predvsem v razmerah kot jih imamo dandanes.<\/p>\n\n\n\n

Velikokrat so mi rekli, da sem medijski aktivist, podobno so rekli za Bo\u0161tjana Videm\u0161ka. Kaj to pomeni, je to kompliment? Saj mi vendar moramo biti aktivni, moramo si upati, moramo biti drzni, moramo biti v\u010dasih tudi kontroverzni, moramo vedeti, da na\u0161a naloga ni samo informiranje javnosti, ampak da smo morda s svojo stoi\u010dno dr\u017eo, s katero branimo temeljne vrednote v dru\u017ebi, na nek na\u010din lahko tudi za zgled. Za to gre. Ampak ponavljam, novinarje in novinarke, ki dobro opravljajo svoje delo, je takrat, ko so napadeni oziroma napadene, treba podpreti, ne pa se ukvarjati s tem, kaj je kdo mislil re\u010di, kak\u0161en je bil pristop.<\/p>\n\n\n\n

Mnogi so bili razo\u010darani, ker se je Zlatko med neuspelim pogovorom s Krekom predstavljal kot novinar. Kaj meni\u0161 o tem? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Jaz sem ga vpra\u0161al, zakaj je rekel, da je novinar, in odgovoril mi je, da je bilo to zami\u0161ljeno bolj sarkasti\u010dno, provokativno. Mislim pa, da bi bil vsak aktiven dr\u017eavljan lahko bil na nek na\u010din novinar. \u017divimo v dobi tehnolo\u0161ke in informacijske revolucije, ki nam to dejansko omogo\u010da. Citizen journalist<\/em>, dr\u017eavljan-novinar je pomembna dru\u017ebena vloga. Povsod po svetu obstajajo dr\u017eavljani-novinarji, ki imajo svoje medijske platforme, ki so aktivni bodisi prek raznoraznih spletnih strani bodisi prek Facebook profilov, ljudje, ki so anga\u017eirani, ki postavljajo vpra\u0161anja zavoljo javnosti. \u010ce Zlatko pravi, da je novinar, se jaz kot nekdo, ki je novinar devetnajst let, lahko strinjam, da je to, kar je storil, torej ta pogovor s Krekom oziroma bolj monolog, saj pogovora dejansko ni bilo, predstavljalo funkcijo tega, \u010demur se re\u010de citizen journalist<\/em>, torej dr\u017eavljan-novinar. In ni vrag, da ne bom pozval na tem mestu vse, ki naju poslu\u0161ajo naj bodo tudi oni dr\u017eavljani-novinarji.<\/p>\n\n\n\n

Zaradi izbrisa Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi je bila sklican tudi Odbor za kulturo Dr\u017eavnega zbora RS, vendar pa je minister za kulturo sejo zapustil. Kako misli\u0161, da se bodo stvari odvijale v nadaljevanju? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vasko Simoniti je \u0161e skoraj z vsako potezo, ki jo je povlekel do zdaj, vklju\u010dno z omenjenim primerom, pokazal da je pravzaprav nekulturni minister. Osebno sem prepri\u010dan, njegova funkcija ni biti minister za kulturo, njegova funkcija je pravzaprav nekaj drugega. Napad, ki ga na\u0161a dru\u017eba, kultura oziroma progresivni del kulture do\u017eivlja, je napad na civilno dru\u017ebo kot celoto, je napad na na\u0161o svobodo, na\u0161e pravice. To je ta mad\u017earski scenarij. Mi kot civilna dru\u017eba, nevladniki, mediji, kulturniki, umetniki itd. smo pravzaprav ovira pri njihovih poskusih vzpostavljanja avtokracije po mad\u017earskem scenariju. Funkcija Simonitija je v mojih o\u010deh ta, da razgrajuje civilno dru\u017ebo in slovensko kulturo oziroma njen progresivni del. To je meni osebno popolna jasno in to konec koncev vidimo tudi v Simonitijevi nadutosti in o\u0161abnosti.<\/p>\n\n\n\n

Kar se ti\u010de Zlatkovega primera, je podal to\u017ebo na Upravno sodi\u0161\u010de. In to to\u017ebo bo dobil, kajti bil je brezpravno izbrisan iz razvida samozaposlenih v kulturi. On pravzaprav zdaj to\u017ei institucijo, ministrstvo, kar pomeni, da mu na koncu, ko bo to\u017ebo dobil, ministrstvo pokrije sodne stro\u0161ke oziroma se mu pravice priznajo za nazaj. Moje osebno mnenje je, da to ni dovolj, namre\u010d potrebno bi bilo tudi vlo\u017eiti kazensko ovadbo zaradi zlorabe uradnega polo\u017eaja zoper Vaska Simonitija in sekretarko Minko Jerebi\u010d, ki je tudi podpisala odlo\u010dbo, da se Zlatka izbri\u0161e iz omenjenega razvida. Naj odgovarjata osebno, ne pa da namesto njih odgovarja samo institucija. Z odvetnikom, s katerim se pogovarjamo, smatramo, da imamo pravno podlago, da to kazensko ovadbo vlo\u017eimo in lahko jo pri\u010dakujete v kratkem.<\/p>\n\n\n\n

In v bistvu \u017ee razmi\u0161ljamo naprej, da bi v \u0161e ve\u010d tovrstnih primerih, ko so bile ljudem samovoljno kr\u0161ene ali kratene pravice s strani Ministrstva za kulturo, enostavno za\u010deli vlagati kazenske ovadbe zoper te ljudi, ki zlorabljajo svoj uradni polo\u017eaj. Naj hodijo na sodi\u0161\u010da. Ko nas preganjajo, ko protestiramo, ker se borimo za bolj\u0161o dru\u017ebo, za lep\u0161i svet in neko prihodnost, nas preganjajo poimensko. Popisujejo nas, vabijo nas na zasli\u0161anja, kot se temu re\u010de, in nas preganjajo poimensko. Jaz mislim, da moramo tudi mi njih. V tem primeru, absolutno.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Matej Leskov\u0161ek<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Poleg tega, da si zelo anga\u017eiran na protestih in kot kriti\u010dni intelektualec, na voljo vsem tistim, ki jim je zaradi politi\u010dnih pritiskov treba pomagati, s \u010dim se trenutno \u0161e ukvarja\u0161?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Samo opazka, v protestih osebno nisem bil izpostavljen na na\u010din, da bi tam imel govore ali kaj podobnega. Dejansko sem zdaj bolj anga\u017eiran. Se mi pa jasno dozdeva, da bom v dogledni prihodnosti zelo aktiven tudi, kar se ti\u010de protestov. Kazni so visoke, \u010de poziva\u0161 na proteste, tako da bi ljudem rekel samo to, da mene na proteste pozivajo Jan\u0161a in njegova vlada. Ni treba, da me poziva kdorkoli iz civilne dru\u017ebe. Mislim, da je popolnoma jasno, kje se bomo vsi mi takrat, ko policijske ure ne bo ve\u010d, videli ob sedmih v petek, katerikoli petek. Popolnoma mi je jasno, da pozivi na tem mestu sploh niso potrebni, na\u0161a odgovornost je tukaj jasna.<\/p>\n\n\n\n

Kar pa se drugega dela vpra\u0161anja ti\u010de, trenutno pi\u0161em knjigo o svojih potovanjih po svetu. Gre za vse te izku\u0161nje, ki sem jih nabiral na Bli\u017enjem vzhodu in v Afriki, to ne bodo samo podalj\u0161ane reporta\u017ee, ki so \u017ee bile objavljene recimo na Radiu \u0160tudent ali pa v Mladini, ampak bo \u0161lo bolj za t. i. zakulisne zgodbe, skratka, kako je, ko pride\u0161 na ta obmo\u010dja, kako nave\u017ee\u0161 stike, kako konec koncev pre\u017eivi\u0161. Sicer pa bi trenutno morali snemati dokumentarni film v zahodni Afriki, ampak delo zdaj zaenkrat stoji. Za\u010deli smo \u017ee lansko leto. To delam s filmsko produkcijsko hi\u0161o Staragara<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Namen tega dokumentarnega filma, ki ga re\u017eiram, je v tem, da poka\u017eemo, kaj so temeljni razlogi, zaradi katerih milijoni ljudi zapu\u0161\u010dajo obmo\u010dje zahodne Afrike. Torej, \u0161irjenje islamskega ekstremizma in z njim povezane vojne, rev\u0161\u010dina, podnebne spremembe itd. Saj ko ti ljudje pridejo k nam, mi v njih vidimo samo migrante, ampak ti ljudje be\u017eijo pred resni\u010dnimi gro\u017enjami in moje mnenje je, da je tudi to treba predstaviti na\u0161i javnosti. \u017delim pa si iti v Libijo, kar bo logisti\u010dno trenutno malce zapleteno, ampak mislim, da v neki dogledni prihodnosti bom \u0161el tja. Naslednje leto bo namre\u010d deseta obletnica revolucije tudi v Libiji in posledi\u010dno seveda vojne, \u0161e ene vojne, o kateri se ne govori, dogaja pa se v na\u0161i sose\u0161\u010dini. Tudi o tem bi rad posnel film.<\/p>\n\n\n\n

To, kar je nekako moje temeljno zavedanje in je lahko tudi sporo\u010dilo, ki ga predajam naprej, je to, da prej ali slej bodo vse te omejitve in vse te dru\u017ebene okoli\u0161\u010dine, s katerimi smo trenutno soo\u010deni, minile. Morda bodo nekatere ostale, ampak prej ali slej bomo morali \u017eiveti svoja \u017eivljenja naprej, polno ustvarjati, biti proaktivni. Zdaj je pravzaprav \u010das, da si mi organiziramo \u017eivljenja za naprej. Ne jadikujem, kak\u0161no je bilo leto 2020, mene zanima, kak\u0161no bo leto 2021, tako zame, kot za \u0161ir\u0161o skupnost, za vse nas. In v tem kontekstu vidim tudi svoje delovanje in delovanje ljudi, s katerimi se zaradi vseh okoli\u0161\u010din zadnje \u010dase povezujem in menim, da bi tega povezovanja moralo biti \u0161e ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Medtem ko drugi intervjuje zaklju\u010dujejo s sporo\u010dilom ostanite zdravi<\/em>, ti rad re\u010de\u0161, ostanite zdravega duha. Trenutno vsi vemo, kako poskrbeti za zdravje, kaj vse moramo po\u010deti, umivati si roke, ohranjati razdaljo itd. Kateri postopki in priporo\u010dila pa so po tvojem mnenju pomembni, da bomo lahko poskrbeli za zdravega duha? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dobro vpra\u0161anje, kajti soo\u010deni smo s prej omenjenimi du\u0161evnimi stiskami na kolektivni ravni, veliko je tovrstnih primerov. Gre za tako zelo \u0161irok problem, da je te\u017eko locirati neko stvar in re\u010di karkoli spodbudnega, kar ne bi zvenelo kot kli\u0161e. Ampak, absolutno, to, kar sem prej omenil, naravnani moramo biti v prihodnost, enostavno moramo se zavedati, da se te\u017eki \u010dasi, ki je zdaj pre\u017eivljamo, ne bodo kar tako, sami od sebe nehali, veliko je odvisnega od nas samih.<\/p>\n\n\n\n

Imamo pravico biti jezni, imamo pravico biti ogor\u010deni, ampak velikokrat je od nas odvisno, ali bomo zaradi tega zapadli v depresijo, ravnodu\u0161nost ali pa bomo ta \u010dustva, ki jih imamo in ki so negativna \u010dustva, ker nas skrbi, ker smo jezni, skratka ali bomo ta \u010dustva vpregli v nekaj bolj konstruktivnega. Namre\u010d pri\u0161li smo do to\u010dke, ko ne moremo ve\u010d gledati samo nase. Biti osredoto\u010den samo na lastne interese, pomeni nasprotovati svojim lastnim interesom. Moramo podpirati drug drugega, skrbeti drug za drugega, tako za svoje bli\u017enje, kot za \u0161ir\u0161o skupnost.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce voditelji, ki nam vladajo, niso razumeli temeljnega sporo\u010dila pandemije koronavirusa, potem je na nas, da razumemo to sporo\u010dilo, na nas, da se vedemo v skladu s tem zavedanjem, da gremo v prihodnost pokon\u010dno in pripravljeni na karkoli, kar nam bo \u0161e pri\u0161lo naproti. Neka represija nas ne sme ustaviti, represija nas mora zdru\u017eiti, mora nas oja\u010dati. Veliko je bilo primerov zbiranja denarja za kazni za protestnike, veliko je primerov botrstva, veliko je primerov nekih dobrodelnih akcij. Tega je ogromno in to so stvari, ki pravzaprav gradijo neko bolj\u0161o, neko zdravo dru\u017ebo. Zdravo kot zdravo in zdravo kot zdravorazumsko in zdravega duha polno dru\u017ebo. K temu moramo stremeti. Vsakomur je te\u017eko, ampak skupaj nam bo la\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

Pogovor vodila Biljana \u017diki\u0107 <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prepis audio intervjuja Sa\u0161o Puljarevi\u0107
<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Intervju s Erikom Valen\u010di\u010dem<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":8661,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[5,65],"tags":[],"class_list":["post-8659","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-interview","category-journal"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.2","language":"sr","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"sr":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8659","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8659"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8659\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11373,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8659\/revisions\/11373"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8661"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8659"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8659"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8659"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}