{"id":7928,"date":"2018-11-19T21:44:58","date_gmt":"2018-11-19T21:44:58","guid":{"rendered":"https:\/\/dkis.si\/?p=7928"},"modified":"2023-05-18T11:57:22","modified_gmt":"2023-05-18T11:57:22","slug":"7928-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/sr\/7928-2\/","title":{"rendered":"Najavljujemo CoFestival"},"content":{"rendered":"<figure id=\"attachment_7929\" aria-describedby=\"caption-attachment-7929\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption alignleft\"><a href=\"https:\/\/dkis.si\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/45719091_1976322189150061_7628568456996061184_n.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-7929 size-medium\" src=\"https:\/\/dkis.si\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/45719091_1976322189150061_7628568456996061184_n-300x300.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/dkis.si\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/45719091_1976322189150061_7628568456996061184_n-300x300.jpg 300w, https:\/\/dkis.si\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/45719091_1976322189150061_7628568456996061184_n-150x150.jpg 150w, https:\/\/dkis.si\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/45719091_1976322189150061_7628568456996061184_n-768x768.jpg 768w, https:\/\/dkis.si\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/45719091_1976322189150061_7628568456996061184_n-116x116.jpg 116w, https:\/\/dkis.si\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/45719091_1976322189150061_7628568456996061184_n.jpg 780w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-7929\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Cofestival<\/figcaption><\/figure>\n<p><u>Petek, 23. november<\/u><\/p>\n<p><u>ob 22.00, Kino \u0160i\u0161ka, Komuna<\/u><\/p>\n<p><strong>Ana Dubljevi\u0107, Darja Jano\u0161evi\u0107 &#038; Marko Mili\u0107: Koreoerotikon (2016),<\/strong> plesna predstava<\/p>\n<p>Srbski koreograf, performer in plesalec Marko Mili\u0107, mednarodno uveljavljen umetnik, se je s svojim koreografskim delom v Sloveniji doslej predstavil zgolj enkrat, leta 2011, ko je Ljubljana gostila Balkansko plesno platformo. Njegov vstop na podro\u010dje scenskih umetnosti je povezan z odri beograjskih neinstitucionalnih kolektivov in situacij milenijskega obdobja ter s specialnimi pedago\u0161kimi programi za mlade.<\/p>\n<p>V predstavi <em>Koreoerotikon<\/em> (2016) Marko Mili\u0107 sodeluje s koreografinjo, performerko in plesalko Ano Dubljevi\u0107 in skladateljico, glasbenico in did\u017eejko Darjo Jano\u0161evi\u0107. Ana Dubljevi\u0107 je ljubljanskemu ob\u010dinstvu razmeroma dobro znana \u017ee dobro desetletje, odkar se v Ljubljani prvi\u010d nastopila kot \u0161tudentka izobra\u017eevalnega programa Nomad Dance Academy, nazadnje pa smo jo gledali na CoFestivalu leta 2016 kot soavtorico izvrstne plesne predstave <em>Samo moje<\/em>, ki jo je ustvarila skupaj s plesalcem, performerjem in koreografom Igorjem Korugo. Darja Jano\u0161evi\u0107 je izvrstna pianistka, diplomantka Fakultete za glasbo v Beogradu iz letnika profesorja Branka Pen\u010di\u0107a, njen skladateljski interes pa je osredoto\u010den predvsem na minimalisti\u010dno glasbo, zvo\u010dne eksperimente ter sodobno elektronsko glasbo.<\/p>\n<p>Plesna manufaktura Koreoerotikon je remiks orientalisti\u010dne etnokoreografije in klubskih pop-matric. V formatu \u017eurke eroti\u010dno telo z ornamentalnostjo, ponavljanji, variiranji in formalnimi gibalnimi vzorci nastane mehani\u010dno in brez libidinalne investicije.<\/p>\n<p><u>Petek, 23. november<\/u><\/p>\n<p><u>ob 21.00, Kino \u0160i\u0161ka, Komuna<\/u><\/p>\n<p><strong>Marko Mili\u0107: Lumi (2016)<\/strong>, intermedijska performativna predstava<\/p>\n<p>V predstavi <em>Lumi<\/em> se je Mili\u0107 posvetil raziskavi, kako travmati\u010dni dogodki izoblikujejo na\u0161e perspektive, zanimali so ga na\u010dini, kako v tak\u0161nih situacijah vidimo svet in soljudi, kako nam grozljiva do\u017eivetja ustavijo \u010das, nas pripnejo nase, nas zaklenejo v trenutek, ki se mu ne da uiti, ter nas koreografirajo. V nekem delu raziskave za predstavo <em>Lumi<\/em> je avtor opravil nekaj klasi\u010dnih Rorschachovih preizkusov, psiholo\u0161kih testov, pri katerih se analiza dominantnih psiholo\u0161kih projekcij \u2212 na\u010dinov gledanja na svet in ljudi \u2212 naredi na podlagi subjektove interpretacije vzor\u010dnih risb. <em>Lumi<\/em> je tako serija monokromnih krokijev, ki jih koreografira brutalna poezija spletnih gejevskih \u010dvekalnic. Na tr\u017enici seksualnih afinitet in apetitov se zgodi preobrat, ko se tam nenadejano in komaj opazno pojavi \u2018kos za zaljubit\u2019 (boyfriend material). <strong>Morda je nekoliko nenavadno, da je prav Dru\u0161tvo baletnih umetnikov Srbije predstavi lani podelilo nagrado za inovativnost na podro\u010dju sodobnega plesa.<\/strong><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"LUMI trailer\" width=\"1266\" height=\"712\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/2-Hlc7h4Ik4?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><u>\u010cetrtek, 29. november<\/u><\/p>\n<p><u>ob 20.00, SMG, spodnja dvorana<\/u><\/p>\n<p><strong>Ana Vujanovi\u0107 &#038; Marta Popivoda \/ Slovensko mladinsko gledali\u0161\u010de: Narodna sprava: Krajine svobode,<\/strong> prva postavitev koreografsko-kinematografske instalacije<\/p>\n<p>Umetnici Ano Vujanovi\u0107 in Marto Popivoda pri nas dobro poznamo kot \u010dlanici pred kratkim samoukinjenega beograjskega umetni\u0161kega in teoretskega kolektiva Teorija koja hoda, kot sodelavki pri filmu Jugoslavija: Kako je ideologija premikala na\u0161e kolektivno telo (2013) in video raziskavi Kulturni delavec: 3 v 1 (2013), Ano Vujanovi\u0107 pa v tandemu s Sa\u0161om Asenti\u0107em tako po predstavi Communitas na izpitu (epizoda Ljubljana), ki sta jo postavila z ansamblom Slovenskega mladinskega gledali\u0161\u010da leta 2015, kakor tudi po predstavi Moja lastna biopolitika (My Private Biopolitics), ki sta jo na festivalu Mladi levi predstavila leta 2007. Ana Vujanovi\u0107 je za revijo Maska napisala vrsto \u010dlankov, souredila nekaj odli\u010dnih \u0161tevilk, predavala na Seminarju sodobnih scenskih umetnosti ter pred leti spremljala ljubljansko festivalsko produkcijo na podro\u010dju scenskih umetnosti (Gibanica, Exodos). Lahko bi rekli, da pripada na\u0161emu skupnemu, nekdaj federativnemu kulturnemu prostoru, ki vztraja in se razvija brez sistemske forme ali namera prav zaradi tega. Danes Ana Vujanovi\u0107 in Marta Popivoda \u017eivita v Berlinu in s transdisciplinarnim ter politi\u010dno in socialno rekonsolidacijskim pristopom k scenskim umetnostim delovno gostujeta po vsej Evropi.<\/p>\n<p>V koreografsko-kinematografski instalaciji Narodna sprava: Krajine svobode, ki bo premiero do\u017eivela ob koncu leto\u0161njega CoFestivala, se avtorici ukvarjata s konstruktom zgodovine in njegovimi subjektivnimi derivati ali \u2013 morda natan\u010dneje \u2013 s tistim, kar so zgodovinski konstrukti z velikimi zgodbami vselej pripravljeni pustiti ob strani, saj moti njihov \u00bbuniverzalni\u00ab red. Krajine svobode so umetni\u0161ko-politi\u010dno popotovanje po krajinah protifa\u0161isti\u010dnega in komunisti\u010dnega spomina, ki ga ni strah poeti\u010dnosti, \u010dustvenosti, \u010dutnosti in eksperimentalnosti, hkrati pa konceptualno in racionalno zarisujejo problem izbrisa teh spominov iz dana\u0161nje evropske dru\u017ebe. Krajinska uprizoritev, povezana z dramatur\u0161kim konceptom ameri\u0161ke pisateljice Getrude Stein, ki kompaktnost gledali\u0161kih gradiv v temelju destabilizira, da aktivira gledal\u010devo pozornost in ob\u010dutljivost, se ukvarja s protifa\u0161isti\u010dno zgodovino v Sloveniji in Jugoslaviji. Na podlagi dokumentarnega besedilnega gradiva, kakr\u0161ni so dnevniki partizank iz druge svetovne vojne in intervjuji z njimi, se v predstavi odpirajo \u0161ir\u0161a vpra\u0161anja o protifa\u0161isti\u010dnih herojinjah, o \u017eenskem obrazu vojne ter odnosu med spominom in zgodovino. Obiskovalce vabi, naj nekaj \u010dasa pre\u017eivijo z umetnino in drug z drugim ter si ustvarijo skupne poglede na to, kar se trenutno godi v sodobnem globaliziranem svetu: neki spomin se bori, da bi ostal zgodovina, in potrebuje nas, \u017eive in aktivne ljudi, da bi ga tak\u0161nega tudi ohranili. Avtorici ustvarita situacijo, ki zaradi mno\u017eice gradiv daje vtis kakofonije in gledalce sili k aktivnemu spopadu z njim: ne postavljata jih v vlogo bralcev \u017ee izdelanih zgodovinopisnih interpretacij, temve\u010d v vlogo zgodovinarjev.<\/p>\n<p>Ve\u010d na: <a href=\"http:\/\/www.cofestival.si\/2018\/?fbclid=IwAR0BgX2pXdaP4010Nv6y9FGR2nPfqkc1DbwW09ML5Ihj5KUmR5v_iE0inS8\">CoFestival<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival bo med 23. in 29. novembrom potekal na razli\u010dnih prizori\u0161\u010dih v Ljubljani. Festival bosta 23. novembra odprli predstavi Opus (Christos Papadopoulos) in Koreoerotikon (Ana Dubljevi\u0107, Darja Jano\u0161evi\u0107, Marko Mili\u0107), na odprtju pa bo poleg instalacije \u010casovne bombe (kolektiv BADco.) na ogled tudi interdisciplinarno koreografsko delo Robot Nao (Dejan Srhoj).<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":7929,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[58],"tags":[],"class_list":["post-7928","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.2","language":"sr","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"sr":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7928","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7928"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7928\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10433,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7928\/revisions\/10433"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7929"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7928"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7928"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7928"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}