{"id":6867,"date":"2016-11-14T13:56:51","date_gmt":"2016-11-14T13:56:51","guid":{"rendered":"http:\/\/dkis.si\/?p=6867"},"modified":"2023-05-18T11:57:54","modified_gmt":"2023-05-18T11:57:54","slug":"vzroki-nemirov-zacetek-masovnih-migracij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/sr\/vzroki-nemirov-zacetek-masovnih-migracij\/","title":{"rendered":"Vzroki nemirov in za\u010detek masovnih migracij"},"content":{"rendered":"

Avtorica: Milena Martinovi\u0107<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Ve\u010d let sem spremljala dogodke na bli\u017ejem Vzhodu in arabskem svetu. Vedno me je zanimalo, kak\u0161ne posledice bo pustilo vme\u0161avanje tujih sil v dolo\u010denih dr\u017eavah. In res je pri\u0161lo do tega, da kolone migrantov zapu\u0161\u010dajo nekdanje precej urejene dr\u017eave kot so: Libija, Egipt, Sirija, Tunizija, ipd.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Na kratko bom podala svoje mnenje o tem do kod segajo korenine problemov v omenjenih dr\u017eavah. Moje mnenje temelji na dosedanjih prebranih \u010dlankih in televizijskih oddajah in se konkretno ne navezujem na dolo\u010dene vire literature.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Libija<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Leta 2011 se je za\u010delo bombardiranje Libije s strani ZDA. Kasneje so se nenehnim voja\u0161kim intervencijam pridru\u017eili Britanci in Francozi. Takratni voditelj Libije, njen predsednik vlade in predsednik obrambnega sveta polkovnik Gadafi je podal izjavo, da bo nastal kaos vkolikor zru\u0161ijo njega in njegovo oblast ter da se bo to interpretiralo kot poplava beguncev, ki bodo preko Sredozemskega morja \u017eeleli vstopiti v Italijo in EU. Opomnil je, da bi ru\u0161enje njegovega re\u017eima pripreljalo do popolne anarhije. Danes \u0161e prebivalci Libije ne vedo kdo je na oblasti. Ena oblast je v Tobruku, druga v Tripoliju, tretja v Benghzu in \u010detrta v Sirtu. Anarhija je pripeljala do tega, \u010demu smo danes pri\u010da. \u010ce upo\u0161tevamo mnenje ve\u010dine in izhajamo iz njihovega stali\u0161\u010da, da je bil Gadafi diktator in morilec, lahko iz tega postavimo vpra\u0161anja: Zakaj potem zdaj prebivalci be\u017eijo iz Libije? Kaj ljudi \u017eene iz rojstne dr\u017eave, kaj jih prisili, da bi zapustili svoje domove in za\u010deli \u017eivljenje na drugem kontinentu tudi \u010de vedo, da jim nih\u010de ne garantira, da bodo do Evrope prispeli \u017eivi in zdravi?<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Spomnimo se arabske pomladi leta 2011. Prinesla je le \u0161e ve\u010djo rev\u0161\u010dino v Egipt, Sirijo in Tunizijo. Obstajajo razli\u010dne govorice o dobro organizirani zaroti, da je celotna migracija v letu 2015 dobro vnaprej pripravljena, da bi se Evropa obremenila z ogromnim \u0161tevilom migrantov in tako postala ekonomsko \u0161ibka. Ali so celotno situacijo inicirale ZDA ali je to posledica splo\u0161ne globalizacije? Jasno je, da so ZDA v Libijo konkretno pri\u0161le zaradi nafte. Neko\u010d je Gadafi sam omenil, da je zaradi dobrobiti svojega naroda \u017eelel spremeniti dele\u017e zaslu\u017eka. Do leta 2011 je bi dobi\u010dek od nafte razdeljen na 20% Libiji in 80% ZDA. Ko je \u017eelel spremeniti dobi\u010dek na enakopravni oz. polovi\u010dni, se je ZDA temu uprla. ZDA, Francija, Velika Britanija in Italija so tako leta 2011 dolgovale Libiji 200 milijard $ za dostavljeno nafto. Leta 2012 se je iztekala koncesija velikih naftnih podjetij, ki so lahko dostopala do libijske nafte. Gadafi je zahteval povra\u010dilo dolga in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru podpisal mednarodne pogodbe z drugimi dr\u017eavami. Rodi se vpra\u0161anje: Kako se najla\u017eje znebiti enormnega dolga? Pla\u010dati v prijateljskem duhu ali se znebiti novonastalih \u00bbsovra\u017enikov\u00ab? (http:\/\/www.portalsvijesti.com\/teme\/nwo\/libija-pravi-razlozi-intervencije\/<\/a>)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Gadafi je na koncu pogajanj z zahodnimi dr\u017eavami bil zelo kooperativen. Na sestankih z vrhnskimi strokovnjaki in vodilnimi ljudmi iz CIA je razkril vse podatke o Al-kaidi na obmo\u010dju Severne Afrike. To ni bilo dovolj za nadaljevanje sodelovanja, ker so na koncu premagali interesi ogromnega kapitala.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Sirija<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Sirija je podro\u010dje velike dr\u017eavne vojne, ki je med zadnjimi socialisti\u010dnimi dr\u017eavami na Bli\u017enjem Vzhodu. Vsi stro\u0161ki \u0161tudiranja enega \u0161tudenta (\u0161olnina, \u0161tudentski dom, prehrana, prevoz, …) na letnem nivoju zna\u0161ajo pribli\u017eno 11 $. Sirija ni strogo islamska dr\u017eava. V njej \u017eivi 14% kristjanov in 13% Alavitov, ki niso izvirni Muslimani, kar pomeni da tretjina prebivalcev niso Muslimani. Verska nestrpnost nikoli ni bila problem v Siriji, dokler se ni pojavila rev\u0161\u010dina in Islamska skupina skrajne\u017eev. (http:\/\/worldpopulationreview.com\/countries\/syria-population\/<\/a>)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Zahodne dr\u017eave so imele jasen cilj: zgraditi naftovod in plinovod od Emiratov preko Savdske Arabije in preko Kuvajta in Iraka v Sirijo. Sirija bi tako postala direktna povezava na Mediteranu naprej proti Evropi, ker je bila edina mo\u017enost za napeljavo nafte, kajti v Izraelu kaj takega vpeljati ni bilo izvedljivo. Z tako naftno napeljavo bi se ovirala Rusija, ki je glavni dobavitelj plina in nafte Evropi. Sirija je kot zaveznik Rusije postala bitka za smeri plinovodov in naftovodov. Obstajajo tudi drugi interesi zahoda poleg nafte. Na primer: Francozi bi kar naprej gradili svoje baze v Siriji, ki je nekdanja francoska kolonija. Sirija je tudi edina dr\u017eava v tem delu Mediterana, kjer imajo v Tartusu Rusi svoje voja\u0161ko opori\u0161\u010de in \u010dez 30.000 ekonomskih in voja\u0161kih strokovnjakov. Sirija je vsekakor veliki ruski vojni zaveznik v tem koncu sveta in smatra se, da bi Moskva izgubila kredibilnost v o\u010deh ostalega arabskega sveta vkolikor ne bi Sirije podprla. Tako Sirija ostaja \u017ertev igre med Washingtonom in Kremljem (http:\/\/www.politika.rs\/pogledi\/Miroslav-Lazanski\/Ruska-vojna-ekspanzija.lt.html<\/a>).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Zakaj Sirijci be\u017eijo ravno zdaj? Prej\u0161nja zima je v Libiji bila izjemno hladna in v njihovi dr\u017eavi ne poznajo snega, nimajo gretja. Poletje pa je bilo neverjetno vro\u010de in ljudje so prisiljeni poiskati nove pogoje za \u017eivljenje. Tudi manj\u0161a mesta, ki so zaposlovala veliko \u0161tevilo mladih mo\u0161kih, so pusta po zaprtju velikega \u0161tevila tovarn. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Zaklju\u010dek<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V dana\u0161njem svetu je najhuj\u0161e, kar more doleteti \u010dloveka, da je brez dr\u017eave. \u010ce je brez dr\u017eave je ni\u010d. Nima ne pravice, ne varnosti in skoraj nikakr\u0161ne mo\u017enosti, da bi v \u017eivljenju kaj koristnega dosegel (Mastnak, 1998, str. 130).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Evropa si zatiska o\u010di, namesto da bi vsaki dr\u017eavi dolo\u010dila koliko beguncev lahko sprejme in jasno dolo\u010di pravila in ukrepe, da pride do re\u0161itve, ki dolgoro\u010dno prina\u0161a mir in varnost vseh dr\u017eavljanov. \u010ce mati\u010dna dr\u017eava ne nudi varnosti ljudem, so se ti primorani napotiti v beg, mi pa ponuditi vso razpolo\u017eljivo podporo.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u010ce bo EU uresni\u010dila napovedi o vse ostrej\u0161em nadzoru ob \u017ei\u010dnati ograji, bo njen sloves po\u010dasi za\u010del spominjati na zlove\u0161\u010di berlinski zdi. Evropa si tega naziva na poti v prihodnost ne sme privo\u0161\u010diti.
\n<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

27.10.2016<\/p>\n

Gradiva izra\u017eajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stali\u0161\u010da Vlade Republike Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorica: Milena Martinovi\u0107 \u00a0 Ve\u010d let sem spremljala dogodke na bli\u017ejem Vzhodu in arabskem svetu. Vedno me je zanimalo, kak\u0161ne posledice bo pustilo vme\u0161avanje tujih \u2026<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[228],"tags":[],"class_list":["post-6867","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-texts"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"sr","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"sr":{"title":true,"content":false,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6867","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6867"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6867\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10328,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6867\/revisions\/10328"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6867"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6867"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6867"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}