{"id":6721,"date":"2016-10-21T14:18:08","date_gmt":"2016-10-21T14:18:08","guid":{"rendered":"http:\/\/dkis.si\/?p=6721"},"modified":"2023-05-18T11:58:15","modified_gmt":"2023-05-18T11:58:15","slug":"migranti-pred-vrati-evrope-v-letu-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/sr\/migranti-pred-vrati-evrope-v-letu-2015\/","title":{"rendered":"Migranti pred vrati Evrope v letu 2015"},"content":{"rendered":"

Avtorica: Milena Martinovi\u0107<\/b><\/span><\/span><\/p>\n

Migracije so dogodki, selitve med razli\u010dnimi vrstami okolja (mesta, pode\u017eelje) ali med nacionalnimi enotami. Migracije so zunanje ali notranje, glede na dr\u017eavne meje alli pa na ve\u010deti\u010dno ali ve\u010dnacionalno skupnost. Migracijski tokovi ozna\u010dujemo nekatere zna\u010dilne in mno\u017ei\u010dne premike preseljevanja v geografskem pomenu ali vrstah dr\u017eav \u2013 na primer med razvitimi in tistimi v razvoju. Migrantske tokove sestavljajo zelo razli\u010dne skupine: politi\u010dni ali ekonomski in strokovni migranti, ljudje, ki i\u0161\u010dejo ali so na\u0161li delo, dru\u017ein<\/span><\/span><\/span>ski \u010dlani migranta, \u0161tudentje ali strokovnjaki na izpopolnjevanju, avanturisti ali begunci pred rev\u0161\u010dino in brezupom razli\u010dnih konfliktov (Verli\u010d Christensen 2002, str. 18).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Fenomen mobilnosti prebivalstva je v bistvu te\u017eko razlo\u017eiti in predvidevati na splo\u0161no, vendar je dejstvo, da so se ljudje vedno selili. Motivi selitve so odkrivanje ali osvajanje novih ozemelj, umik na varnej\u0161a obmo\u010dja zaradi konfliktov ali preprosto nuja zaradi gospodarskega pre\u017eivetja. Ko se soo\u010dimo z zgodovino, vplivom kulture okolja in intergeneracijskimi razlikami pojava v obdobju nekega naroda, tam najdemo preve\u010d raznolikega za skupni imenovalec, saj je nastanek nacionalnih dr\u017eav in regulacije lastnega prebivalstva razmeroma nov pojav v zgodovinski perspektivi (Parekh, 2000, str. 79).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Zaradi vojn in rev\u0161\u010dine se po svetu selijo milijoni ljudi, ki tvegajo \u017eivljenje, da bi pobegnili pred obupnimi razmerami. Odgovor elite na te selitve je o\u010ditno, da jih polovijo, spravijo v zapore, tihotapce kriminalizirajo, morske poti po katerih potujejo pa militarizirajo.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Evropske meje za migrante<\/b><\/p>\n

Z globalizacijo se je perspektiva prostora spremenila, tako kot tudi na\u0161e dojemanje le-tega. Pojem meje je postal center teoreti\u010dnih diskusij. Meje niso samo geografske ozna\u010dbe teritorija, temve\u010d so sociolo\u0161ko postavljene linije, iz katerih lahko identificiramo razli\u010dne politi\u010dne in kulturne elemente. Meje so tudi spremenljive, kot na primer nem\u0161ka meja pred zdru\u017eitvijo leta 1871, ki je je kar petkrat spremenila. Vendar je prav meja tista, ki razlikuje \u00bbnas\u00ab od \u00bbnjih\u00ab, na osnovi tega je definirana tudi na\u0161a identiteta. Izhajajo\u010d iz slednjega lahko identificiramo t.i. \u00bbdruge\u00ab kot migrante, tujce, izgnance … Na aktualno \u00bbnacionalno vpra\u0161anje\u00ab \u00bbkdo smo mi\u00ab sledi odgovor \u00bbmi smo oni\u00ab (Medica, Luk\u0161i\u010d, 2011, str. 11).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V prvih sedmih mesecih leta 2015 je Evropsko unijo doseglo skupno 340.000 migrantov, v enakem obdobju leta 2014 123.000, v celotnem letu 2014 pa 280.000. \u0160e donedavno je najve\u010d migrantov posku\u0161alo Evropo dose\u010di preko Italije, a zaradi nevarne poti \u010dez Sredozemlje so se migracijski tokovi v zadnjem \u010dasu preusmerili proti Gr\u010diji. Tur\u010dijo namre\u010d od gr\u0161ki otokov v Egejskem morju lo\u010di le nekaj kilometrov morja. Tamkaj\u0161nje oblasti pa niti pribli\u017eno niso pripravljene na tako silovit naval migrantov. \u0160tevilni namre\u010d po ve\u010d tednov prebivajo na obalah ali cestah, preden jih sploh registrirajo, da lahko nadaljujejo pot proti Atenam (http:\/\/www.vecer.com\/clanek\/201508186136579<\/a>)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u0160tevilne evropske dr\u017eave so, da bi omejile pritok tujcev, sprejele restriktivnej\u0161e migracijske politike. \u0160iri se strah pred tujci, ki nam \u00bbod\u017eirajo delovna mesta in stanovanja, \u017eivijo na ra\u010dun na\u0161e dr\u017eave in ogro\u017eajo na\u0161o kulturo\u00ab. Obenem pa nam evropska demografska gibanja ka\u017eejo, da bo Evropi, ob \u017ee tako velikem nesorazmerju med aktivnim in upokojenim prebivalstvom, kmalu za\u010delo primanjkovati delovne sile (Be\u0161ter 2003, str. 83). Zaskrbljenost je torej neupravi\u010dena \u2013 \u0161e posebej, \u010de ob tem opomnimo, da so prav ljudstva, ki se danes po\u010dutijo tako zelo ogro\u017eena zaradi (ne)nadzarovanega pritoka tujcev, stoletja zelo intenzivno sodelovala v procesu emigracij v \u00bbobljubljene de\u017eele\u00ab, kjer so se sre\u010devala s podobnimi razlikami in strahovi, predsodki in sovra\u017enostjo tam \u017eive\u010dih ljudstev (Isaacs, 2007, str. IX).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbEvropa\u00ab je postala alfa in omega. Merilo za vse, vrhovno dobro, suma vseh vrednot. Liberali in klerikanci, komunisti in antikomunisti, tisti na oblasti in oni v opoziciji, vladni in nevladni, politi\u010dni in neopoliti\u010dni, verni in brezverci, literarni in nepismeni, domoljubi in kozmopoliti, ksenofobi in multikulturniki, vsi presegajo nanjo in vsi ho\u010dejo vanjo. Pri\u0161li smo tako dale\u010d, da nam postane toplo pri srcu, ko re\u010demo \u00bbEvropa\u00ab. S sklicevanjem v \u00bbEvropo\u00ab si dajemo pogum, vlivamo vero vase (Mastnak, 1998, str. 11).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Socialna odvisnost priseljencev od dr\u017eave in vse huj\u0161i odpor do sicer pri\u010dakovane, pa vendar vsak dan v praksi mo\u010dno ovirane integracije (tiha diskriminacija), spro\u017ea politizacijo problema vse ve\u010dje razse\u017enosti. Evropske de\u017eele se tako verjetno prvi\u010d resneje v zgodovini soo\u010dajo na svojih tleh s problemi, ki grozijo ponovitvi nekaterih negativnih izku\u0161enj iz ameri\u0161kega okolja. To so getoizacija mest in socialna segregacija, neobvladljiva mobilnost in vztrajanje pri paralelnih oblikah \u017eivljenja etni\u010dnih skupnosti (Verli\u010d Christensen 2002, str. 102). Tako na primer imamo v ve\u010djih mestih Nem\u010dije kot je npr. Berlin \u010diste kvartele etni\u010dnih enklav Turkov, ki ostanejo zaprti in izolirani v gete. Tako svojo kulturo ohranjajo in hkrati ja\u010dajo. Ve\u010dinoma so lojalni, ker se zavedajo, da bodo njihovi potomci hitreje integrirani v novi dru\u017ebi, s \u010demer si zagotavljajo izobra\u017eevanje, samozaposlitev in tako podpirajo obstoj etni\u010dne ekonomije. S tem evropska kultura izgublja na identiteti. V takih razmerah, kjer je jasno vsak \u00bbsvoj na svojem\u00ab, so idealna tla, da pride do etni\u010dnih konfliktov, katerih je v prihodnosti pri\u010dakovati \u0161e ve\u010d. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Zidovi Evr<\/b><\/span><\/span><\/span>ope<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Evropa nima odgovorov na vpra\u0161anja migrantov in je popolnoma razdeljena. Iz ene strani imamo solidarno Evropo, ki se sklicuje na Deklaracijo o temeljnih \u010dlovekovih pravicah in obveznosti zapisane v teh listinah, o za\u0161\u010diti ljudi, ki be\u017eijo pred vojnami in so v izgnanstvu. Na drugi strani pa imamo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bode\u010do \u017eico. Na vpra\u0161anje ali zidovi lahko prepre\u010dijo vdor migrantov pa zaenkrat nih\u010de ne zna odgovoriti. Po mojem mnenju je vztrajnost in trma migrantov enaka njihovi stopnji obupa. Na tiso\u010de policajev, ladij, voja\u0161kih \u010det ni sposobna ustaviti vdiranje ljudi, ki kakor reka vedno najdejo nove poti. Tur\u010dija postavlja zidove s Sirijo, Mad\u017earska s Srbijo, tudi Hrva\u0161ka napoveduje enako. Zidovi niso re\u0161itev v fizi\u010dnem smislu. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Cel svet se spra\u0161uje: \u00bbKak\u0161na je to EU?\u00ab Ali je fizi\u010dna trdnjava ali sebi\u010dni ograjen teritorij, ki z zidovi brani svoj mir in ravnovesje v uniji, \u0161\u010diti svoje kr\u0161\u010danstvo ali kapitalizem? Zelo me je presenetila izjava mad\u017earskih oblasti, da zid, ki so ga zgradili na meji s Srbijo \u0161\u010diti Evropo in njeno kr\u0161\u010danstvo. Pred kratkim je Evropska Komisija sprejela sklep o 4 milijardah EUR pomo\u010di \u010dlanicam EU za re\u0161evanje krize z migranti in paradoks je v tem, da bo ve\u010dina teh sredstev namenjena za\u0161\u010diti proti migrantom, ne pa pomo\u010di in njihovim pravicam. Menim, da je EU izgubila svoje vrednote na katere je bila vedno ponosna. To so vrednote humanizma in solidarnosti. Velika je razlika med migranti in begunci in pogosto se uporablja beseda \u00bbmigrant\u00ab, da bi se prikrila odgovornost. Treba je upo\u0161tevati, da bi se ve\u010dina migrantov iz leta 2015, po poro\u010danju svetovnih medijev, vrnila nazaj v svoje domove, vendar zaradi \u017eivljenjske ogro\u017eenosti sedaj ne upajo nazaj. V njihovih de\u017eelah je do pred kratkim bilo mogo\u010de kar lagodno \u017eivljenje. ZDA je s svojo voja\u0161ko intervencijo leta 2013 pogojevala nastanku Islamske dr\u017eave, ki je zelo rasisti\u010dno usmerjena in neusmiljena do pripadnikov drugih ver. Migranti se nemudoma odpravljajo iz svojih domov, ker ne \u017eelijo imeti opravkov z islamskimi skrajne\u017ei.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Na eni strani imamo Evropo, ki je solidarna, na drugi strani pa Evropo, ki ujete ladje z migranti usmerja proti Gr\u010diji. Gr\u010dija migrante nato pod prisilo izro\u010di Makedoniji in Evropa se tako za\u010dasno re\u0161i problemov. Vpra\u0161anje je zakaj ladje, ki so najdene v bli\u017eini Francije in Italije, ne usmerjajo proti njihovem kopnu. Z migranti enako ravnajo na makedonski meji kakor na La-Manshu. Policija in vojska se nad njimi spravlja s palicami. \u010ce v Makedoniji policaj uporabi fizi\u010dno silo, je Evropa kriti\u010dna, \u010de pa ljudi po\u0161koduje policija na La-Manshu, pa je to storjeno v obrambi. Tukaj vidimo dvojne kriterije Evrope in odnos do dr\u017eav, ki niso \u010dlanice EU.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Odzivi EU na \u0161tevilo migrantov <\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Vsak mesec nara\u0161\u010da \u0161tevilo migrantov, ki \u017eelijo pre\u010dkati meje EU v \u017ee tako obremenjene dr\u017eave \u010dlanice. EU bi morala ukrepati \u017ee zdavnaj ali pa postaviti trajno re\u0161itev in uvesti sistem porazdelitve odgovornosti med dr\u017eavami \u010dlanicami. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Recesija je tako mo\u010dno prizadela novej\u0161 \u010dlanice EU, da ima EU \u017ee tako preobremenjene kapacitete znotraj same EU. Zaradi izgube delovnih mest in vse slab\u0161ega \u017eivljenjskega standarda, se veliko ljudi seli znotraj EU same in Evropa se boji, da bi dr\u017eave \u010dlanice po sprejemu novih migrantov iz tretjega sveta postale \u0161e bolj obremenjene. Primer je Gr\u010dija, ki je nenehno tik pred bankrotom in taka dr\u017eava nima sredstev, da bi pomagala migrantom, ker tudi sama prejema pomo\u010d od ostalih \u010dlanic EU. Hkrati pa nekatere \u010dlanice EU ne \u017eelijo sodelovati pri skrbi za migrante. Slova\u0161ki premier je izjavil, da Slova\u0161ka lahko sprejme le 200 migrantov, pod pogojem, da niso Muslimani. Ta izjava bi lahko spodbudila tudi nekatere druge \u010dlanice, da \u0161irijo isto mnenje in odpor do priseljencev. Zato bi bilo potrebno proporcionalno razdeliti odgovornost za migrante ne glede na njihovo veroizpoved, spol, leta ipd.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Evropo tudi precej skrbi, da se bo z navalom migrantov pojavilo veliko ve\u010dje \u0161tevilo tihotapcev in kriminalcev, najbolj pa se boji islamskih skrajne\u017eev, ki nenehno \u017eelijo v Evropi postaviti svoje baze iz katerih bi naprej \u0161irili svojo islamsko dr\u017eavo. Islamisti bi tako ustrahovali Evropejce, ki bi migrante odrinili iz svoje dru\u017ebe in bi potem bili prepu\u0161\u010deni islamski dr\u017eavi, ki bi se \u0161irila.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Menim, da bi Evropa morala \u017ee zdavnaj ukrepati v boju proti migracijam. Zdi se mi, da je nekako probleme pustila \u017ee zdavnaj na obalah Gr\u010dije in Italije. Zdaj pa ko so migranti \u017ee v Evropi, jih je nesmiselno vra\u010dati nazaj v dr\u017eave, kjer so vojne. EU je ukrepe dala na stran tudi zaradi zelo mo\u010dnih lobijev, kajti migranti prestavljajo novo, zelo poceni delovno silo, kar bodo tudi postali. <\/span><\/span><\/span> <\/b><\/p>\n

Vsak dan dobimo pretresljive informacije o novih \u017ertvah na Sredozemlju. Migranti sprejemajo kakr\u0161nekoli ponudbe za transport \u010dez Sredozemsko morje, samo da bi pri\u0161li na stari kontinent. Ve\u010dkrat jih preva\u017eajo v \u010dolnih ali probremenjenih ladjah, potem pa na kopnem uberejo pot pe\u0161 ali v tovornjakih, ki so do desetkrat premajhni za dolo\u010deno skupino ljudi.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/p>\n

Slika: Rekordno \u0161tevilo beguncev in migrantov v Evropo (2014 in 2015)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

http:\/\/migrantreport.org\/un-new-highest-record-137000-refugees-crossed-mediterranean-this-year\/<\/span><\/span><\/span><\/a><\/p>\n

Kot vidimo je na sliki \u0161tevilo beguncev in migrantov v letu 2015. \u0160tevilo ljudi, ki so samo v teh nekaj mesecih leta 2015 umrli med tveganim pre\u010dkanjem Sredozemlja, je drasti\u010dno naraslo. 2617 naj bi od januarja 2015 (od 1.1.2015 do 11.8.2015) izgubilo \u017eivljenje ali izginilo na poti v \u00bbbolj\u0161e\u00ab \u017eivljenje v Evropi. Najve\u010d \u017ertev je terjalo Sredozemsko morje, preko katerega vodijo najnevarnej\u0161e migracijske poti.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Na na\u0161o \u017ealost se to pokopali\u0161\u010de iz dneva v dan \u0161iri od Sredozemlja preko meja Evrope. Iz dneva v dan se spra\u0161ujemo kam vse to pelje in kje so meje \u010dlove\u010dnosti. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

21.10.2016<\/p>\n

Gradiva izra\u017eajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stali\u0161\u010da Vlade Republike Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorica: Milena Martinovi\u0107 Migracije so dogodki, selitve med razli\u010dnimi vrstami okolja (mesta, pode\u017eelje) ali med nacionalnimi enotami. Migracije so zunanje ali notranje, glede na dr\u017eavne \u2026<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[224,228],"tags":[],"class_list":["post-6721","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-discrimination-of-migrants","category-texts"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"sr","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"sr":{"title":true,"content":false,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6721","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6721"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6721\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10333,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6721\/revisions\/10333"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6721"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6721"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6721"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}