{"id":6715,"date":"2016-10-21T08:03:36","date_gmt":"2016-10-21T08:03:36","guid":{"rendered":"http:\/\/dkis.si\/?p=6715"},"modified":"2023-05-18T11:58:15","modified_gmt":"2023-05-18T11:58:15","slug":"druzbena-integracija-beguncev-mediji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/sr\/druzbena-integracija-beguncev-mediji\/","title":{"rendered":"Dru\u017ebena integracija beguncev in mediji"},"content":{"rendered":"

Avtorica: Lina Vodopivec<\/strong><\/p>\n

Te\u017eko je jasno definirati, kaj razumemo pod pojmom integracija. Integracija vklju\u010duje veliko emocionalnosti. Dotika se nekaterih osnovnih vrednot v na\u0161i dru\u017ebi in nas samih. Integracija kot taka je nekaj, kar se zgodi znotraj posameznika. Je ob\u010dutek pripadnosti, ob\u010dutek, da si sprejet kot del dru\u017ebe v kateri \u017eivi\u0161. Takega ob\u010dutka pripadnosti seveda ne moremo ustvariti namesto begunca. Lahko pa olaj\u0161amo proces z razvijanjem u\u010dinkovitih integracijskih politik, ki bodo posamezniku omogo\u010dile, da postane soudele\u017een pri dru\u017ebenem in politi\u010dnem \u017eivljenju kakor tudi na delovnem trgu v novi dr\u017eavi. Dru\u017ebena integracija je cilj, ki ga je mogo\u010de dose\u010di le ob dvostranski pripravljenosti in sodelovanju. Usmerjena je tako k pribe\u017enikom kot tudi k dru\u017ebi, ki jih sprejema. Obe strani morata sodelovati. Tudi pribe\u017eniki morajo spo\u0161tovati \u201cdemokrati\u010dne\u201d vrednote evropskih dru\u017eb. Dr\u017eava, ki jih sprejema, pa se mora boriti proti rasizmu, ksnofobiji in diskriminaciji. \u0160ele naklonjenost vseh dru\u017ebenih skupin je pogoj za uspe\u0161no integracijio. Pri izpolnitvi cilja pa pomembno vlogo igrajo mediji.<\/span><\/span><\/p>\n

Mediji poleg informacij \u0161irijo tudi dru\u017ebene vrednote in vedenjske vzorce. Te odgovornosti bi se mogli \u0161e kako dobro zavedati. K begunski polemiki bi morali pristopati ne-senzacionalisti\u010dno, to\u010dno in eti\u010dno. Javnost bi morali ve\u010dkrat seznaniti s pozitivnimi sporo\u010dili o integraciji, brez ob\u010dutka strahu in zaskrbljenosti. Tako poro\u010danje namre\u010d posledi\u010dno povzro\u010da diskriminacijo in sovra\u0161tvo, ki ju je potrebno izkoreniniti. Poleg tega pa taki diskurzi vplivajo tudi na javno mnenje. Pretirana \u0161tevila o tem, koliko je beguncev in prosilcev za azil, so ena izmed takih stvari z katerimi poleg naslovov zavajajo bralce (Zavratnik 2002: 70). <\/span><\/span><\/p>\n

Komunikacija s slovensko dru\u017ebo, ki naj bi jo mediji omogo\u010dali beguncom, ve\u010dinoma poteka enosmerno. Prav tako pa \u0161irijo stereotipe in legitimizirajo neustrezne begunske politike. Begunci sploh nimajo dostopa do medijev in tako njihova stran zgodbe prepogosto ostaja presli\u0161ana. Integracija ostaja temeljna \u010dlovekova pravica. Ta pa mora beguncem prinesti enake pravice in dol\u017enosti (Vre\u010dar 2001,83). Z tem pa tudi enak dostop do slu\u017eb, do sredstev javne participacije in ostalih dobrin prav tako kot ostalim prebivalcem. Torej bi se moralo beguncem omogo\u010diti tudi enak dostop do medijev. <\/span><\/span><\/p>\n

Medijske vsebine pomembno dolo\u010dajo dru\u017ebeno realnost. Skozi medijska sporo\u010dila lahko vidimo tudi kak\u0161na je dru\u017eba, ki tak\u0161na sporo\u010dila posreduje. Skozi selekcijo \u010dlankov in novic nam na nek na\u010din dolo\u010dajo o \u010dem naj razmi\u0161ljamo, ter na kak\u0161en na\u010din. Ko novinar ustvari novico, s tem konstruira realnost. \u010ce \u017eelimo beguncem omogo\u010diti integracijo ter javno participacijo, jim moramo omogo\u010diti dostop do informacij in do medijev ter narediti vse, da bo poro\u010danje o takih temah to\u010dno in nesenzacionalisti\u010dno (Zavratnik 2002, 76-80). <\/span><\/span><\/p>\n

ECRE organizacija pa opozarja, da je deloma tako tudi zaradi organizacij, ki delajo z begunci in skrbijo za integracijo. Tak\u0161ne organizacije nimajo vedno dobro razvitih stikov z mediji ali niso ve\u0161\u010di dela z njimi (ECRE 2001,1). Avtorja Wood in King opozarjata tudi na to, da so ilegalne migracije poleg zdravstva in \u0161olstva najpogostej\u0161e volilno oro\u017eje. Poleg tega pa imamo ve\u010d na\u010dinov kako mediji vplivajo na migracije. Medijsko posredovanje slike oddaljenih in razvitej\u0161ih dr\u017eav prek televizije in drugih medijev pride do ljudi, ki \u017eivijo v rev\u0161\u010dini in pomanjkanju. \u010ceprav take informacije niso vedno to\u010dne, lahko delujejo stimulativno in spodbudijo nove migracije. Ko pridejo, pa je medijska slika migrantov v novi dr\u017eavi vedno kriti\u010dna, begunce pa najpogosteje izlo\u010di. Mediji se pogosto opravi\u010dujejo, da je taka medijska podoba migrantov le posledica javnega mnenja, in da govorijo v imenu politi\u010dnih ali drugih vplivnih skupin. Resnica pa je, da so begunci prav v medijih najve\u010dkrat prikazani kot \u00bbdrugi\u00ab, \u00bbkriminalci\u00ab in \u00bbneza\u017eeleni\u00ab. S tem pa upo\u010dasnjujejo proces vklju\u010devanja beguncev v novo dru\u017ebo (King, Wood 2000, 112). <\/span><\/span><\/p>\n

Razumevanje Medijskih sporo\u010dil povezanih z begunci <\/b><\/span><\/span><\/p>\n

Poleg ustvarjanja medijskih sporo\u010dil pa moramo upo\u0161tevati tudi njihovo razumevanje. Semiotika tako izpostavlja na\u010dine, na katere posamezniki sodelujejo pri ustvarjanju pomena sporo\u010dil, kar ka\u017ee, da posamezniki niso le pasivni prejemniki. Branja se posameznik nau\u010di in je kulturno pogojeno. S samo obdelavo teksta bralec v tekst vklju\u010duje svoja \u010dustva in pretekle izku\u0161nje ter tako soustvarja pomene. Torej vsako sporo\u010dilo nosi dve ravni pomenov. Eksplicitno in implicitno raven, oz. denotativno in konotativno. To sta dve ravni s katerimi je mogo\u010de opredeliti odnos me ozna\u010devalcem in ozna\u010dencem. (Fiske 2004, 96). Denotacija, je prvi dobesedni pomen znaka, ki je dolo\u010den z konvencijami in odgovarja na vpra\u0161anje kaj je v tekstu. Denotacija je temeljna, opisna raven, kjer obstaja \u0161irok konsenz in se ve\u010dina ljudi z konsenzom strinja. Konotacija pa je odvisna od kulturno-dru\u017ebenega konteksta in osebnih asociacij uporabnika. Znak se pove\u017ee z ob\u010dutji uporabnikov in vrednotami kulture ter tako v ospredje stopi, vse kar znak pomeni osebno in dru\u017ebeno. Konotacija obsega torej emocionalne, zgodovinske in simbolne stvari. Na konotativni ravni ozna\u010devanja, ki se nana\u0161a na preneseni pomen, se po mnenju Barthesa tvorijo miti, ki so lahko sestavni del ideologije. Miti naturalizirajo histori\u010dne in ideolo\u0161ke pomene. So produkt dru\u017ebenega razreda, ki je v nekem \u010dasovno dolo\u010denem obdobju dosegel prevlado. Svoj izvor pa mistificirajo, in tako zakrijejo svojo politi\u010dno in dru\u017ebeno razse\u017enost. Miti se danes izra\u017eajo prek medijev oz. prek stereotipov. V knjigi Vrednote Slovencev in Evropejcev (Rus-To\u0161 2005, 109) je poglavje, ki govori o odprtosti slovenske dru\u017ebe. Kulturna in etni\u010dna nesoglasja naj bi bila v sodobni dru\u017ebi vedno ve\u010dja, kljub temu pa so mlaj\u0161i in bolj izobra\u017eeni deli prebivalstva strpnej\u0161i do etni\u010dnih manj\u0161in in njihovih \u017eivljenjskih slogov. Ksenofobija ni zgolj posledica neke rasisti\u010dne usmerjenosti, ampak ja odziv na okolje v katerem \u017eivi in deluje posameznik, skupina, narod. Razumevanje medijskih tekstov je torej povezano z vrsto dejavnikov. Pomembna pa je tudi medijska pismenost, ki nam pomaga z distance brati medijske tekste. <\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> V \u010dasu ko je izpostavljenost mno\u017ei\u010dnim medijem neizbe\u017ena je \u010dedalje pomembneje, da znamo videno in sli\u0161ano z neko kriti\u010dno distanco tudi pravilo ovrednotiti, interpretirati in razumeti v \u0161ir\u0161em konceptualnem sistemu (Livingstone 2004, 3). Ko interpretiramo medijska sporo\u010dila je na\u0161a interpretacija deloma seveda individualna, deloma pa reflektira na\u0161 polo\u017eaj kot bralca (na\u0161a starost, rasa, spol, dru\u017ebeni razred..). Na\u010din sprejemanja, razumevanja in \u0161e posebej predelava informacij kot centralne regulativne in adaptivne sposobnosti dolo\u010da na\u0161e vedenje, kognicije, motivacije in dejanja. Na podlagi informacij sprejetih iz okolja, gradimo in konstruiramo svet v katerem \u017eivimo (Ule Nastran 2000,70). Zato imajo pri integraciji beguncev mediji eno izmed najpomembnej\u0161ih vlog.<\/span><\/span><\/p>\n

Viri:<\/span><\/span><\/p>\n