V sredo, 10. junija 2026, so poslanci in poslanke na peti nujni seji Odbora za notranje zadeve potrdili spremembe Zakona o lokalnih volitvah, ki med drugim odvzema volilno pravico dr\u017eavljanom tretjih dr\u017eav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Te osebe tukaj \u017eivijo \u017ee vrsto let, delajo, pla\u010dujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogre\u0161ljiv del.<\/p>\n\n\n\n
Sprememba je sporna, saj omejuje politi\u010dne pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred ve\u010d kot dvema desetletjema. Obravnavana je bila po skraj\u0161anem zakonodajnem postopku in na za\u010detku mandata, s \u010dimer je onemogo\u010dena \u0161ir\u0161a javna in strokovna razprava, ki bi jo tak\u0161en poseg v demokrati\u010dne standarde nedvomno zahteval. Gre za spodkopavanje politi\u010dne participacije v \u0161ir\u0161em smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami. <\/p>\n\n\n\n
Odvzem volilne pravice bo uti\u0161al pribli\u017eno sto tiso\u010d glasov. Volilno pravico spreminja v politi\u010dno orodje \u2013 morda v hiter obli\u017e, s katerim naj bi se \u00bbpomirila\u00ab javnost v \u010dasu vse ve\u010dje globalne negotovosti in draginje. Tujci so ponovno postali izgovor za preusmerjanje pozornosti od \u0161tevilnih te\u017eav lokalne uprave. Pri tem se spra\u0161ujemo, ali niso predlagatelji odvzeli volilne pravice tudi tistim upravi\u010dencem, ki so zanje glasovali na preteklih lokalnih volitvah.<\/p>\n\n\n\n
Volilna pravica je eden temeljnih institutov demokracije, ki temelji na na\u010delu, da imajo ljudje, ki \u017eivijo v dolo\u010deni skupnosti, mo\u017enost sodelovati pri odlo\u010danju o vpra\u0161anjih, ki vplivajo na njihovo vsakdanje \u017eivljenje. Volilna pravica ni privilegij, temve\u010d mehanizem vklju\u010devanja in politi\u010dne participacije ljudi, ki so trajno povezani z okoljem, v katerem \u017eivijo. Ne gre zgolj za tehni\u010dno vpra\u0161anje, temve\u010d za ob\u010dutek pripadnosti in dru\u017ebeno kohezijo. Paradoksalno je od priseljenk in priseljencev pri\u010dakovati, da se bodo vklju\u010dili v novo okolje, hkrati pa jim odvzeti mo\u017enost soodlo\u010danja o skupnosti, katere del naj bi postali. <\/p>\n\n\n\n
Dr\u017eavljani tretjih dr\u017eav s stalnim prebivali\u0161\u010dem imajo po trenutno veljavni zakonodaji volilno pravico na ob\u010dinski oziroma lokalni ravni, ne pa tudi na dr\u017eavni. To pomeni, da lahko v ob\u010dini, kjer imajo stalno prebivali\u0161\u010de, volijo \u017eupana in \u010dlane ob\u010dinskega sveta, nimajo pa pravice sodelovati na volitvah v Dr\u017eavni zbor ali na volitvah predsednika republike. Na lokalni ravni jim je zagotovljena aktivna volilna pravica, to je pravica glasovati, pasivne volilne pravice, torej pravice kandidirati in biti izvoljeni, pa nimajo. Ta je na lokalni ravni priznana dr\u017eavljanom Republike Slovenije in dr\u017eavljanom drugih dr\u017eav \u010dlanic EU.<\/p>\n\n\n\n
Volilna pravica na lokalnih volitvah za dr\u017eavljane tretjih dr\u017eav ni izjema. Razli\u010dne oblike tak\u0161ne pravice priznava ve\u010dina dr\u017eav \u010dlanic Evropske unije. Na \u0160vedskem, Danskem, Portugalskem in v Litvi jo lahko tujci uveljavljajo po treh letih zakonitega prebivanja, na Finskem po \u0161tirih letih, v Belgiji, na Nizozemskem in na Mad\u017earskem pa po petih letih. Ne gre za obrobno posebnost, temve\u010d za uveljavljeno prakso.<\/p>\n\n\n\n
V Luksemburgu, kjer je udele\u017eba na volitvah obvezna, \u010dasovnih pogojev ni \u2013 tujci ob predhodni registraciji pridobijo volilno pravico z vpisom v volilni imenik. Podobno ureditev poznajo na Irskem, kjer imajo pravico glasovati na lokalnih volitvah vsi prebivalci, ne glede na dr\u017eavljanstvo. Za udele\u017ebo na volitvah ni potrebno niti stalno prebivali\u0161\u010de niti ve\u010dletno bivanje v dr\u017eavi, temve\u010d zado\u0161\u010dajo prebivanje v lokalni skupnosti, starost najmanj 18 let in vpis v volilni imenik.<\/p>\n\n\n\n
Slovenska ureditev je tako v primerjavi z drugimi evropskimi dr\u017eavami \u017ee doslej precej restriktivna, a hkrati velja za primer dobre prakse na podro\u010dju politik integracije.<\/p>\n\n\n\n
V obdobju zaklju\u010devanja pristopnih pogajanj za vstop v Evropsko unijo je Slovenija kot mlada dr\u017eava \u017eelela dokazati, da je demokrati\u010dna, solidarna in zavezana evropskim vrednotam. Maja 2002 je vlada Janeza Drnov\u0161ka v okviru \u0161ir\u0161ih demokrati\u010dnih reform raz\u0161irila lokalno volilno pravico tudi na tujce s stalnim prebivali\u0161\u010dem. Istega leta sta podobne re\u0161itve uvedli tudi Estonija in Litva. Predlagatelji raz\u0161iritve so jo takrat predstavljali kot civilizacijsko normo in kot del pribli\u017eevanja evropskim politi\u010dnim standardom.<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161ni pa so ti standardi danes, ko vlada ad hoc<\/em> odvzema volilno pravico manj\u0161inskemu delu prebivalstva?<\/p>\n\n\n\n Dr\u017eave, ki dr\u017eavljanom tretjih dr\u017eav (\u0161e) ne priznavajo volilne pravice ali jo omejujejo, razvijajo druge mehanizme politi\u010dnega vklju\u010devanja. V Avstriji, Nem\u010diji, Italiji in Gr\u010diji, kjer tujci nimajo volilne pravice, delujejo migrantski sveti, integracijske komisije in druga posvetovalna telesa, ki omogo\u010dajo institucionalizirano zastopanje migrantskih skupnosti ter dialog z lokalnimi oblastmi.<\/p>\n\n\n\n Tak\u0161ni mehanizmi sicer ne nadome\u0161\u010dajo volilne pravice, vendar predstavljajo pomemben kanal za sodelovanje migrantov pri oblikovanju lokalnih politik in odlo\u010ditev, ki vplivajo na njihovo vsakdanje \u017eivljenje. Posvetovalna telesa poznajo tudi v Luksemburgu, Belgiji, \u0160paniji in na Nizozemskem, \u010deprav te dr\u017eave pod dolo\u010denimi pogoji tujcem omogo\u010dajo tudi uresni\u010devanje volilne pravice na lokalni ravni.<\/p>\n\n\n\n Nem\u010dija, ki dr\u017eavljanom tretjih dr\u017eav ne priznava volilne pravice, hkrati pa bele\u017ei visok dele\u017e prebivalcev migrantskega porekla, je junija 2024 poenostavila dostop do nem\u0161kega dr\u017eavljanstva. Namesto kr\u010denja politi\u010dnih pravic je izbrala vklju\u010dujo\u010d pristop: olaj\u0161ala je pridobitev dr\u017eavljanstva in s tem dostop do polne politi\u010dne participacije, vklju\u010dno s splo\u0161no volilno pravico.<\/p>\n\n\n\n Spremembam Zakona o lokalnih volitvah, ki dr\u017eavljanom tretjih dr\u017eav odvzemajo volilno pravico na lokalni ravni, ostro nasprotujemo. Zahtevamo, da se predlagane spremembe presodijo z vidika njihove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije.<\/p>\n\n\n\n Vlado pozivamo, naj prepozna razvojne prilo\u017enosti za krepitev vklju\u010devanja in politi\u010dne participacije vseh prebivalcev Republike Slovenije. Obenem opozarjamo, da je treba poleg volilne pravice okrepiti tudi druge oblike vklju\u010devanja tujcev v demokrati\u010dne procese. Med drugim je treba poenostaviti postopke za pridobitev dr\u017eavljanstva ter na ob\u010dinski ravni vzpostaviti svete za vklju\u010devanje priseljencev.<\/p>\n\n\n\n Politi\u010dne pravice imajo tudi ljudje, ki v skupnosti trajno \u017eivijo, \u010deprav niso njeni dr\u017eavljani. Sodobne demokracije ne temeljijo zgolj na na\u010delu ve\u010dine, temve\u010d tudi na varstvu manj\u0161in, \u010dlovekovih pravicah, ustavnih omejitvah oblasti in vklju\u010devanju skupin, ki nimajo politi\u010dne mo\u010di. V demokrati\u010dnih ureditvah vpra\u0161anje ni le, kdo zmaga na volitvah, temve\u010d tudi, kdo je v politi\u010dno skupnost sploh vklju\u010den. Gre za temeljno vpra\u0161anje, ali Republika Slovenija tujce s stalnim prebivali\u0161\u010dem razume kot enakovreden del lokalnih skupnosti, v katerih \u017eivijo.<\/p>\n\n\n\n Vpra\u0161anje zato ni le, komu je bil danes odvzet glas. Klju\u010dno vpra\u0161anje je, kak\u0161no demokracijo \u017eelimo graditi: tak\u0161no, ki ljudi vklju\u010duje in spodbuja njihovo sodelovanje pri javnih zadevah, ali tak\u0161no, ki delu prebivalstva odreka politi\u010dni glas, \u010deprav je del skupnosti, v njej \u017eivi, dela in prispeva k njenemu razvoju.<\/p>\n\n\n\n Podpisniki izjave so naslednja dru\u0161tva in druge organizacije:<\/p>\n\n\n\n Prenesite obrazec:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Viri:<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Podprite referendumsko pobudo proti spremembam Zakona o lokalnih volitvah. Do 22. junija moramo zbrati 2.500 podpisov za za\u0161\u010dito demokrati\u010dnih pravic vseh prebivalk in prebivalcev.<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":13506,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[58,65],"tags":[],"class_list":["post-13499","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news","category-journal"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.2","language":"sr","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"sr":{"title":false,"content":false,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"yoast_head":"\n\n
\n