{"id":13477,"date":"2026-06-02T21:00:00","date_gmt":"2026-06-02T19:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/dkis.si\/?p=13477"},"modified":"2026-06-02T22:35:01","modified_gmt":"2026-06-02T20:35:01","slug":"svetlana-slapsak-prejemnica-zupanciceve-nagrade-za-zivljensko-delo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/sr\/svetlana-slapsak-prejemnica-zupanciceve-nagrade-za-zivljensko-delo\/","title":{"rendered":"Svetlana Slap\u0161ak prejemnica \u017dupan\u010di\u010deve nagrade za \u017eivljensko delo"},"content":{"rendered":"\n

Svetlana Slap\u0161ak je vrhunska intelektualka in ustvarjalka, brez katere slovenska humanistika, literatura in kultura ne bi bile iste. Njeno briljantno \u017eivljenjsko delo obsega razli\u010dna podro\u010dja znanosti, kulture in umetnosti ter ve\u010d izjemnih karier – od znanstvene, pedago\u0161ke, predavateljske, mirovni\u0161ke, pisateljske, gledali\u0161ke, umetni\u0161ke, kriti\u010darske, do humanitarne in aktivisti\u010dne. Od leta 1991 sta njeno \u017eivljenje in delo nelo\u010dljivo povezana z Ljubljano.<\/p>\n\n\n\n

Svetlana Slap\u0161ak je s svojim izjemnim dolgoletnim ustvarjalnim delom vplivala na generacije Ljubljan\u010danov in Ljubljan\u010dank ter na progresivne, inovativne in ustvarjalne spremembe v intelektualnem in kulturnem \u017eivljenju mesta. Sodelovala je pri ustanavljanju izjemnih ustanov in jih tudi vodila, kot so svetovno znana in ugledna ISH, Podiplomska \u0161ola za humanisti\u010dne \u0161tudije, regionalni center originalnih in inovativnih kulturnih praks Kulturni center Danilo Ki\u0161 ter IBAMESC, Institut za balkanske in mediteranske studije in kulturo.  Ustanovila je in vodila tudi nove studijske programe na ljubljanskih fakultetah, ki so bili zasnovani na najnovej\u0161ih humanisti\u010dnih dose\u017ekih in metodah ter spretno prispevala ume\u0161\u010danju Ljubljane na mednarodni zemljevid skozi mednarodne projekte, ki jih je vodila v letih po osamosvojitvi. Vodila je prvi slovenski Marie Curie EST doktorski program, uvedla je ISH v evropski konzorcij za humanistiko ECHIC, koordinirala program Red Athena v EU projektu Socrates, vodila slovenski del programa Erasmus Mundus GEMMA, ATHENA 1-3, Transeuropeans, francosko- slovenskega projekta PROTEUS 1997-2003. Bila je \u010dlanica doktorskih komisij na univerzah v Nijmegenu in Utrechtu.<\/p>\n\n\n\n

Svetlana Slap\u0161ak je prva prinesla in uvedla novo gledali\u0161ko prakso v ljubljanski in slovenski umetni\u0161ki prostor, gr\u0161ki Kara\u0111oz \u2013 gledali\u0161\u010de senc, ter skozi projekte v kulturi povezovala Ljubljano s drugimi mesti v regiji, kot so Beograd, Zagreb, Trst in Dubrovnik. Skupaj z ekipo KCDK je izvedla ve\u010d predstav gledali\u0161\u010da senc na festivalu Mesto \u017eensk, na festivalu Poezija in vino v Ptuju, v zaporu v Ljubljani in zunaj Slovenije, 2010-2012. Za vse predstave gledali\u0161\u010da senc je napisala tekste (5 iger) in izrisala figure. Napisala je prvi feministi\u010dni libreto za opero Julka in Janez<\/em>, ki je izvajana v sezoni 2019 v SNG Opera v Ljubljani. Za edicijo MGL je napisala dve knjigi gledali\u0161kih esejev Mikra Theatrika <\/em>in Mikra Theatrika 2<\/em> in ve\u010dje \u0161tevilo gledali\u0161kih listov za mnoga slovenska gledali\u0161\u010da. Bila je umetni\u0161ka svetnica v SMG, sodelovala je s festivalom Mesto \u017eensk \u2013 imela je razstavo svojih kola\u017eev leta 1997- in bila je \u010dasna predsednica Mesta \u017eensk 2020-24. Imela je mnoge cikle predavanj v Cankarjevem domu in je gostovala v razli\u010dnih ljubljanskih kulturnih ustanovah in na javnih tribunah. Sodelovala v konceptualizaciji in objavila programski tekst v publikaciji MGML\/36 Grafi\u010dni bienale. Ustanovna \u010dlanica AZTRS \u2013 Akademije za trajnostni razvoj Slovenije od 2025.<\/p>\n\n\n\n

Od leta 1983 sodeluje s civilnimi pobudami v Ljubljani: peticija o ukinjanju smrtne kazni nastala je v stanovanju Slap\u0161akovih v Ljubljani tega leta in je bila prva jugoslovanska peticija, ki so jo dr\u017eavljani javno podpisovali. Obenem se ves \u010das aktivno in odprto zoperstavljala vojni in vsaki totalitarni tendenci v dru\u017ebi ter se osredoto\u010dala na pomo\u010d so\u010dloveku skozi razli\u010dne humanitarne akcije. Med vojno je v Ljubljani sprejela sarajevkega prevajalca Zorana Muti\u0107a in hrva\u0161kega filozofa Maria Kopi\u0107a za ve\u010d let in mnoge druge begunce, ki so kraj\u0161i \u010das bivali pri Slap\u0161akovih na Cankarjevi 9. Nikoli ni nehala s humanitarnimi akcijami, v zadnje \u010dase v zvezi z vojno v Ukrajini in Palestini.<\/p>\n\n\n\n

Prejela je ve\u010d nagrad za svoje aktivisti\u010dno delo, med drugimi je bila v skupini 1000 Women for Peace, kandidatka za Nobelovo nagrado za mir leta 2005.<\/p>\n\n\n\n

V pokoju se je Svetlana Slap\u0161ak \u0161e bolj intenzivno za\u010dela ukvarjati s pisanjem, objavljanjem knjig, izvajanjem javnih predavanj, sodelovanjem na tribunah, okroglih mizah, literarnih ve\u010derih in uli\u010dnih protestnih akcijah ter aktivisti\u010dno-umetni\u0161kih performansih. Zaradi brezkompromisne javne besede in kriti\u010dnega ustvarjanja so bila njena okna v sredi\u0161\u010du Ljubljane ve\u010dkrat razbita, na njen naslov pa so prihajale pisemske po\u0161iljke z belim prahom. Ne glede na to, Svetlana Slap\u0161ak tudi danes ostaja zvesta principom kriti\u010dnosti, neodvisnosti, multikulturalnosti, ve\u010djezi\u010dnosti, za\u0161\u010diti in zagovarjanju \u0161ibkej\u0161ih, torej principom urbanosti v najlep\u0161em pomenu.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Foto: Goran Jakovac<\/p>\n\n\n\n

Biografija prof. dr. Svetlane Slap\u0161ak<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Svetlana Slap\u0161ak je rojena v Beogradu, 18.1.1948. Po kon\u010dani klasi\u010dni gimnaziji v Beogradu se vpisala na Oddelek za klasi\u010dne \u0161tudije Filozofske fakultete v Beogradu. Magistrirala 1975 iz zgodovinske semantike gr\u0161kega jezika, doktorirala na Filozofski fakulteti v Beogradu 1984 z disertacijo Gr\u0161ke prevedenke v Slovarju Vuka Karad\u017ei\u0107a. Bila je zaposlena v In\u0161titutu za knji\u017eevnost in umetnost v Beogradu 1972-1988.<\/p>\n\n\n\n

Aktivno je sodelovala v gibanjih za \u010dlovekove pravice, svobodo izra\u017eanja in zoper smrtno kazen. Ve\u010dkrat ji je zaradi njene dejavnosti odvzet potni list: 1968-73, 1975-77, 1988-90. Bila je predsednica Odbora za svobodo izra\u017eanja srbskega dru\u0161tva knji\u017eevnikov (UKS) 1986-1989. Ena od akcij Odbora je bila peticija proti preganjanju \u010detverice v Ljubljani, 1988, s serijo gostovanj slovenskih intelektualcev v UKS v Beogradu, ki jih je organizirala. Bila je preganjana, pretepena s strani tajne policije in odpu\u0161\u010dena z In\u0161tituta 1988 ob montiranem politi\u010dno motiviranem sodnem procesu, ki se je kon\u010dal z oprostilno sodbo.<\/p>\n\n\n\n

Od leta 1974 je \u017eivela med Beogradom in Ljubljano, od leta 1991 samo v Ljubljani. Med vojno sta Slap\u0161akova ponudila dom beguncem iz BiH in Hrva\u0161ke in sta sodelovala v vrsti akcij za begunce. Leta 1993 je Bo\u017eidar Slap\u0161ak organiziral poletno \u0161olo za begunske najstnike in kra\u0161ke najstnike na svojem arheolo\u0161kem terenu. Tudi Svetlana je predavala na tej \u0161oli, ki je podalj\u0161ana za tri meseca zaradi ogromnega interesa. Nekaj mladih beguncev se je potem vpisalo na ljubljansko univerzo.<\/p>\n\n\n\n

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1986 predavala srbsko in hrva\u0161ko knji\u017eevnost (Oddelek za slavistiko), avantgardo 20. stoletja in prvi\u010d v Ljubljani, \u017eensko knji\u017eevnost. Na Univerzi v Zagrebu je predavala Anti\u010dno dramo na Oddelku za klasi\u010dne \u0161tudije, 1989-90. Na Oddelku za sociologijo kulture Filozofske fakultete v Ljubljani je predavala Balkanske \u017eenske <\/em>1996-2012. Na ISH v Ljubljani je bila koordinatorica in predavateljica dveh programov (Antropologija anti\u010dnih svetov <\/em>in Antropologija spolov<\/em>). Predavala je tudi retoriko in balkanologijo. Redna profesorica je od leta 2003. Od leta 2003 do 2014 je bila dekanja ISH. Bila je mentorica za ve\u010d kot 100 diplomskih nalog na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 32 magistrske naloge na FF in ISH, 15 doktorskih nalog na FF in ISH, 5 doktorskih nalog na univerzah v Nijmegenu, Utrechtu in Amsterdamu.<\/p>\n\n\n\n

Z vabljenimi predavanji gostovala je na univerzah v Vidmu, Pragi (CEU), Bratislavi, Bernu, Fribourgu, Parizu 1, Parizu 7, EHESS, Coll\u00e8ge de France, Besan\u00e7onu, Berlinu, Frankfurtu, Bonnu, Atenah, Amsterdamu, Bradfordu, Londonu (SEESS), Rutgersu, Newarku, CUNY (New York), SUNY Binghamton, Yaleu, Harvardu, SMU Dallas, San Antonio (Trinity), New Orleansu (Loyola), Rigi, Skopju, Madridu, Granadi, Dublinu, Antwerpu, Utrechtu, Nijmegenu, Gronningenu, Zagrebu, Dubrovniku, Novem Sadu, Podgorici, Bo\u011fazi\u00e7i univerzi v Istanbulu in na Toronto University. Gostovala je kot raziskovalka oz. Fellow na NIAS, Institute for Advanced Studies, Wassenaar, 1999-2000; Max Planck Institut, Berlin, 2000; CNRS, Paris, 2003, kot direktorica projekta; IWK Essen, 2003; Collegium Budapest, 2005.<\/p>\n\n\n\n

Prejela je naslednje nagrade: Milo\u0161 Crnjanski <\/em>nagrada za knjigo esejev, 1990; American PEN Freedom of Expression Award<\/em>, 1993; Helsinki Watch Award<\/em>, 2000; Mirko Kova\u010d, regionalna nagrada za knjigo esejev<\/em>, 2015; nagrada EC za razvoj \u0161tudija spolov<\/em>, 2010; Mira, nagrada \u017eenskega odbora slovenskega PEN-a<\/em>, 2017; nagrada Zlatni suncokret <\/em>za najbolj\u0161e delo v srb\u0161\u010dini 2017, Novi Sad; nagrada Slovenskega Sociolo\u0161kega Dru\u0161tva <\/em>(SSD) za nesociologe 2021; nagrada Druga prikazna<\/em> za knji\u017eevnost, Skopje 2025.<\/p>\n\n\n\n

Objavila ve\u010d kot 100 knjig \u2013 znanstvenih \u0161tudij, zbirk esejev, prevodov (starogr\u0161\u010dina, latin\u0161\u010dina, novogr\u0161\u010dina, sloven\u0161\u010dina), cca 400 \u0161tudij in razprav in cca 2000 esejev. Objavlja romane, drame, libreta, potopise, otro\u0161ke knjige. V mariborskem Ve\u010deru objavlja tedensko kolumno \u017ee 25 let (od 1998); samo teh esejev je 1300. V letu 2024. Je objavila roman Kje smo? Ljubljanski steganogram<\/em>, o zgodovini Ljubljane kot kri\u017ei\u0161\u010da kultur, in zgodovinsko-antropolo\u0161ko \u0161tudijo Hetera in filozof<\/em>, o poreklu svobodnega evropskega para. V letu 2025-6 je objavila \u0161e knjigi esejev Zoper desnico<\/em> in Kuhinjo reve\u017eev<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Re\u017eiserka Alma Lapajne je o Svetlani Slap\u0161ak naredila dokumentarni TV film Trojanke <\/em>za RTV Slovenija, 2017. ki je dostopan na: https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/dokumentarni-portret\/174504957<\/a><\/p>\n\n\n\n

Ljubljana, 2.6.2026<\/p>\n\n\n\n

Avtorica naslovne fotografije: Kristina Bursa\u0107<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pisateljica in znanstvenica Svetlana Slap\u0161ak, ena od ustanoviteljic Kulturnega centra Danilo Ki\u0161, je prejela \u017dupan\u010di\u010devo nagrado Mestne ob\u010dine Ljubljana za \u017eivljenjsko delo.<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":13488,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[58,65],"tags":[],"class_list":["post-13477","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news","category-journal"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.2","language":"sr","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"sr":{"title":false,"content":false,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13477","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13477"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13477\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13495,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13477\/revisions\/13495"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13488"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13477"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13477"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13477"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}