{"id":85,"date":"2022-12-06T13:13:45","date_gmt":"2022-12-06T13:13:45","guid":{"rendered":"https:\/\/dkis.si\/?page_id=85"},"modified":"2023-09-05T11:55:34","modified_gmt":"2023-09-05T09:55:34","slug":"who-are-we","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dkis.si\/sr\/about-us\/who-are-we\/","title":{"rendered":"Ko smo"},"content":{"rendered":"<p><\/p>\n<p><strong>Kulturni center Danilo Ki\u0161<\/strong> je nevladni in neprofitni zavod, ki deluje v javnem interesu na podro\u010dju kulture. Program zavoda se oslanja na ime in delo pisatelja Danila Ki\u0161a (1935-1989).<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Od ustanovitve, leta 2010, deluje na podro\u010dju razvoja medkulturnega dialoga, ve\u010djezi\u010dne literarne in medijske produkcije, neformalnega izobra\u017eevanja (usposabljanja) na podro\u010dju kulture in \u010dlovekovih pravic, raziskovanja humanisti\u010dne misli in dru\u017ebene kritike, mednarodnega povezovanja in mre\u017eenja ter podpore, promocije, socialnega vklju\u010devanja in opolnomo\u010denja manj\u0161in in ranljivih skupin s kulturno-umetni\u0161kim ustvarjanjem, usposabljanjem in povezovanjem.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Zavod je \u010dlan mre\u017ee nevladnih organizacij CNVOS in neformalnega zdru\u017eenja Glas ljudstva.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Na\u0161a vizija<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>Te\u017enja zavoda je izstopiti iz tradicionalisti\u010dnega in folkloristi\u010dnega razumevanja etni\u010dnih manj\u0161in ter poiskati novo, inventivno, drzno, izzivalno, svobodoljubno, nekonvencionalno, dru\u017ebeno-kriti\u010dno, aktivisti\u010dno in izvirno ustvarjalnost v okviru novega razumevanja diaspore kot sodobnega dr\u017eavljanstva: ve\u010ddomnosti, ve\u010djezi\u010dnosti in medkulturnosti. Delovanje v diaspori razumemo kot vrnitev k nomadizmu, upor kolektivizaciji, slavljenje \u00bbdrugosti\u00ab, ponosno plovbo po jezikih. Ne \u017eelimo manj\u0161inske zavesti z zakoreninjenim strahom in previdnostjo, ampak ravno nasprotno \u2013 sodobno in kriti\u010dno obravnavo vseh vrst dru\u017eb, iz katerih prihajamo, \u0161e posebej pa tiste, v kateri \u017eivimo. Usmeritev delovanja zavoda je v krepitvi sodelovanja in povezovanja razli\u010dnih skupnosti na podro\u010dju kulture ranljivih in marginaliziranih: razli\u010dnih manj\u0161inskih etni\u010dnih skupin, priseljencev, migrantov, beguncev, LGBTQ skupnosti, invalidov, brezposelnih, \u017eensk (posebej iz migrantskih in manj\u0161inskih skupnosti) in drugih.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Kaj delamo<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>KC Danilo Ki\u0161 ima dolgoletne izku\u0161nje in bogate reference na podro\u010dju kulturnega vklju\u010devanja manj\u0161in in ranljivih skupin. Izvaja kulturno, kreativno in medijsko produkcijo, usposabljanje, mre\u017eenje, promocijo in raziskovalne dejavnosti, ki so namenjene opolnomo\u010denju pripadnikov in pripadnic manj\u0161inskih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, njihovi socialni vklju\u010denosti in kulturni produkciji ter promociji mednarodnega sodelovanja, predvsem povezovanja kultur nekdanje Jugoslavije, kot je tudi zapisano v temeljnem dokumentu zavoda, v Aktu o ustanovitvi. Zavod je bil ob ustanovitvi poimenovan Srbski kulturni center Danilo Ki\u0161, vendar je bil naziv leta 2021 spremenjen v Kulturni center brez etni\u010dne oznake, da bi delovanje raz\u0161irili na vsa geografska in kulturna podro\u010dja, na katerih je ustvarjal pisatelj Danilo Ki\u0161.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>KC Danilo Ki\u0161 je doslej izvedel ve\u010d kot 40 projektov, anga\u017eiral ve\u010d kot 200 honorarnih sodelavcev in sodelavk, prostovoljk in prostovoljcev, redno zaposloval osem sodelavcev in sodelavk, organiziral, produciral in sodeloval pri ve\u010d kot 50 razli\u010dnih dogodkih v Sloveniji in v tujini (gledali\u0161\u010de, knji\u017eevnost, koncerti, filmi, konference, tribune, okrogle mize, javni pogovori \u2026), dogodke je v \u017eivo in po spletu spremljalo ve\u010d tiso\u010d ljudi, posnel je ve\u010d kot 200 radijskih oddaj in podkastov, izdal sedem ve\u010djezi\u010dnih knjig, produciral ve\u010d kot pet dokumentarnih filmov, izvedel ve\u010d kot 1000 ur usposabljanja na podro\u010dju kulture in \u010dlovekovih pravic, njegovih te\u010dajev se je udele\u017eilo ve\u010d kot 500 udele\u017eencev in udele\u017eenk usposabljanja.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Glavna podro\u010dja delovanja<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Literatura<\/strong><\/h3>\n<p> <\/p>\n<p>1. Promocija knji\u017eevnosti priseljencev in priseljenk ter spodbujanje literarnega ustvarjanja v maternih jezikih.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>2. Izdajanje (ve\u010djezi\u010dnih) leposlovnih del.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>3. Krepitev mre\u017eenja, sodelovanja in povezovanja ustvarjalcev in ustvarjalk iz dr\u017eav nekdanje Jugoslavije ter jugovzhodne in srednje Evrope.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>4. Izvedba neformalnega izobra\u017eevanja, delavnic, posvetov, predavanj na podro\u010dju literarnega ustvarjanja ter organizacija literarnih dogodkov.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>5. Povezovanje literature z novimi mediji (splet, mobilne aplikacije, podkast, video).<\/p>\n<p> <\/p>\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Mediji<\/strong><\/h3>\n<p> <\/p>\n<p>1. Produkcija edine radijske oddaje v srbskem jeziku v Sloveniji.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>2. Produkcija ve\u010djezi\u010dnega podkasta.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>3. Ustvarjanje ve\u010djezi\u010dnega e-portala.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>4. Produkcija videa in dokumentarnega filma.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>5. Mediji in manj\u0161ine: raziskovanje in ozave\u0161\u010devalne kampanje.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Zagovorni\u0161tvo, varstvo, promocija in razvoj pravic manj\u0161in in ranljivih skupin<\/strong><\/h3>\n<p> <\/p>\n<p>1. Opolnomo\u010denje priseljencev in priseljenk s kreativnim usposabljanjem in ustvarjalno produkcijo.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>2. Zagovarjanje pravic pripadnikov in pripadnic manj\u0161in z aktivisti\u010dnimi dejavnostmi in svetovanjem.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>3. Kampanje proti stereotipom in diskriminaciji manj\u0161in ter projekti vklju\u010devanja ranljivih skupin v dru\u017ebo in njihovega izobra\u017eevanja in usposabljanja.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>4. Feminizem: raziskovanje, ozave\u0161\u010danje, produkcija.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>5. Delovne pravice \u017eensk.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Vizualna umetnost<\/strong><\/h3>\n<p> <\/p>\n<p>1. Strip nad stereotip: izvajanje projektov, ki se v osnovi ukvarjajo s stripom, promocija avtoric v stripu in aktivizem skozi strip.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>2. Fotografija: izvajanje projektov, ki se ukvarjajo z izobra\u017eevanjem na podro\u010dju fotografije, ter organizacija fotografskih razstav.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Na\u0161e vrednote<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>V svojih programih in projektih KC Danilo Ki\u0161 deluje na naslednje na\u010dine:<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>1. spodbuja kriti\u010dno refleksijo in poglobljeno izobra\u017eevanje o preteklosti, dr\u017eavljanskih vrednotah, kulturni dinamiki in razli\u010dnih ravneh kulturnih identitet;<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>2. zavzema se za sodobno in aktivisti\u010dno strukturiranje kulture s spodbujanjem manj\u0161inskih in ranljivih skupin k medkulturnemu in medskupinskemu dialogu;<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>3. neguje ve\u010djezi\u010dnost in medkulturnost;<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>4. spodbuja spreminjanje samorazumevanja srbske in ostalih etni\u010dnih skupnosti kot tudi revalorizacijo njihove kulturne in dru\u017ebene vloge v Sloveniji z iskanjem inovativnih in ustvarjalnih modelov;<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>5. vzpostavlja nove oblike kulturnega komuniciranja v javnosti z odkrivanjem zapostavljenih ali poenostavljeno interpretiranih kulturnih fenomenov in povezav;<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>6. zavzema se za spo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic ter protidiskriminatorne politike;<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>7. zavzema se za protifa\u0161izem, protinacionalizem, protirasizem, feminizem in pacifizem ter proti vsaki avtokraciji in totalitarizmu.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Na\u0161i partnerji<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>Radio \u0160tudent, Mirovni in\u0161titut, Filozofska fakulteta Ljubljana, Fakulteta za dru\u017ebene vede Ljubljana, ZRC SAZU, Delavska svetovalnica, CMFE Community Media Forum Europe, I.D.I.O.T., Ignor, Pe\u0161\u010danik, Biblioteka XX vek, ROZA udru\u017eenje za radna prava \u017eena, S.T.R.I.K.E Novi Sad, \u017denske studije i istra\u017eivanja Subotica, Centar za kulturnu dekontaminaciju Beograd, Centar za nenasilno borbo Beograd, Centar za \u017eenske \u0161tudije, Zagreb, Centar za savremenu umjetnost \u2013 Sarajevo, \u017dene u crnom \u2013 Beograd, Casa Internazionale Della Donne Di Trieste \u2013 Trst, Lupiga, Nedeljnik Vreme, Novosti Zagreb, Ve\u010der, Dnevnik, Radio Val 202, Radio Slovenija 1. program, Daktari Ljubljana, Cankarjev dom, AKC Metelkova, Festival Rde\u010de zore, Biblioteka Grada Beograda, Elektro Ljubljana &#8230;<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Podprli so nas<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>Evropska komisija skozi Evropski socialni sklad (ESS)<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Evropska komisija skozi program Ustvarjalna Evropa (CE)<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Ministrstvo za kulturo R. Slovenije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Ministrstvo za javno upravo R. Slovenije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Ministrstvo za kulturo R. Srbije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Ministrstvo za informiranje in telekomunikacije R. Srbije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Urad za diasporo R. Srbije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Javni sklad za kulturne dejavnosti R. Slovenije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Ministrstvo za zunanje zadeve R. Slovenije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Ministrstvo za notranje zadeve R. Slovenije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Ministrstvo za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti R. Slovenije<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Urad za komunikacijo R. Slovenije (UKOM)<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Evropska komisija skozi IPA pristopni program<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>druga javna in zasebna podjetja in donatorji.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Na\u0161a zgodovina<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>Srbski kulturni center \u00bbDanilo Ki\u0161\u00ab je ustanovljen leta 2009 (uradno registriran 3. 2. 2010) kot neprofitno zdru\u017eenje posameznikov z namenom spodbujanja medkulturnega dialoga med Slovenijo in Srbijo ter vzpostavljanja novih vezi med Slovenijo in \u0161ir\u0161o regijo. Zavod je nastal na pobudo re\u017eiserja Du\u0161ana Jovanovi\u0107a, ki je prav zaradi druga\u010dne narave novega srbskega centra, predlagal ime Danila Ki\u0161a, velikega srbskega, jugoslovanskega in svetovnega pisatelja. Okrog ideje se je zbralo ve\u010d uglednih slovenskih intelektualcev in intelektualk s srbskimi koreninami, med katerimi so bili in ostali do leta 2020: Du\u0161an Jovanovi\u0107, Nikola Damjani\u0107, dr. Svetlana Slap\u0161ak, dr. Milica Anti\u0107-Gaber, dr. Marko Milosavljevi\u0107, Petar Damjani\u0107 in Dragan Miti\u0107. Logotip je avtorsko delo Eduarda \u010cehovina. Prva projekta novoustanovljene organizacije sta bila \u0160ola srbskega jezika (sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo R. Srbije) in Gledali\u0161\u010de senc (sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturo R. Slovenije). Na\u0161 tim se je zahvaljujo\u010d ESS projektom raz\u0161iril in SKCDK je bil med redkimi manj\u0161inskimi dru\u0161tvi, ki se jim je uspelo profesionalizirati ter je nekaj let redno zaposloval ve\u010d pripadnikov_ic manj\u0161inskih skupin in anga\u017eiral ve\u010d kot 200 honorarnih sodelavcev in sodelavk ter prostovoljcev in prostovoljk, ve\u010dinoma iz manj\u0161inskih skupnosti. Prek programa ERASMUS+ so \u0161tudentsko prakso uspe\u0161no zaklju\u010dile \u0161tudentka srbskega jezika iz Poljske ter tri \u0161tudentke socialnega dela iz Hrva\u0161ke. Prek programa Zavoda za zaposlovanje je usposabljanje na delovnem mestu zaklju\u010dil sodelavec iz Sirije.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Izbor iz starej\u0161ih in zaklju\u010denih dejavnosti:<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>1. <strong>\u0160ola srbskega jezika<\/strong> \u2013 Prvi v Sloveniji smo za\u010deli izvajati program srbskega jezika kot dopolnilnega pouka v Ljubljani in Postojni, 2010-2012.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>2. <strong>Gledali\u0161\u010de senc za kulturno socializacijo ranljivih<\/strong> &#8211; Prvi smo v Slovenijo pripeljali gr\u0161ki lutkovni teater Kara\u0111oz. Po zaklju\u010denem projektu je na\u0161a gledali\u0161ka skupina nadaljevala ustvarjalno delo in s svojimi predstavami potovala po vsej Sloveniji in regiji. Gledali\u0161\u010de senc nam je omogo\u010dilo spoznati, da je lahko povezovanje ranljivih skupin izjemno u\u010dinkovito: povezali smo manj\u0161ine in mlade s posebnimi potrebami iz CIRIUS Kamnik ter smo skupaj ustvarjali lutkovno gledali\u0161\u010de \u2013 gledali\u0161\u010de senc.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>3.<strong>Humanitarno delovanje<\/strong> &#8211; humanitarne akcije zbiranja pomo\u010di za ogro\u017eene med poplavami v BiH, Srbiji in na Hrva\u0161kem leta 2014 ter pomo\u010d migrantom z Bli\u017enjega vzhoda &#8211; neposredna pomo\u010d na mejah in v azilnih domovih ter obve\u0161\u010danje in informiranje javnosti o migrantski problematiki leta 2016 in usposabljanje na delu za begunce leta 2019.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>4. <strong>Svetovanje migrantskim delavcem<\/strong> iz nekdanje Jugoslavije \u2013 ve\u010d kot 600 \u010dlanov v letu 2021.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je leta 2014 SKCDK-ju dodelilo status dru\u0161tva v javnem interesu na podro\u010dju kulture.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Leta 2020 sta odgovornost za SKCDK prevzeli prof. dr. Svetlana Slap\u0161ak in dr. Biljana \u017diki\u0107. Leta 2021 so ime spremenili v Kulturni center Danilo Ki\u0161.<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Na\u0161 program<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>Ideja za organizacijo srbskega kulturnega centra v Ljubljani je precej stara in \u0161tevilo srbskih dru\u0161tev v Sloveniji ni majhno. Dolo\u010dena skupina ljudi, ki so \u017ee sodelovali, pa ni \u017eelela izvesti o\u010ditne eti\u010dne identifikacije niti tradicionalno osnovanega programa, ki je za tovrstna dru\u0161tva v glavnem zna\u010dilen. Tak\u0161en, v bistvu konservativen program, tistemu, kar smo hoteli uresni\u010diti, ni ustrezal niti generacijsko niti konceptualno: nismo hoteli manj\u0161inske zavesti z ukoreninjenim strahom in previdnostjo, ampak ravno nasprotno \u2013 sodobno in kriti\u010dno obravnavo vseh vrst dru\u017eb, iz katerih prihajamo, \u0161e posebej pa tiste, v kateri \u017eivimo. Du\u0161an Jovanovi\u0107 je dal genialno idejo, naj se dru\u0161tvo, ki se bo v manj\u0161inski prostor posku\u0161alo umestiti na druga\u010den na\u010din, imenuje po Danilu Ki\u0161u. Danilo Ki\u0161 za nas simbolizira vse tisto, kar ni ozko eti\u010dno, vse tisto, kar ni maloumno, vse, kar je originalno, multikulturno, pametno, izobra\u017eeno, inovativno, drzno in pogumno. Na poseben na\u010din ozna\u010duje urbano kulturo. To je tista odlika srbske kulture, ki nam je najbli\u017eja in ki je v sramotni novej\u0161i zgodovini srbskega nacionalizma predstavljala oto\u010dek druga\u010dnega, antinacionalisti\u010dnega, pacifisti\u010dnega in odgovornega razumevanja Srbije.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Koncept diaspore je dobro razdelan v zgodovini knji\u017eevnosti in danes predstavlja podro\u010dje, na katerem se sre\u010dujejo prevajanje, jezikovno in kulturno me\u0161anje ter sociologija knji\u017eevnosti. Manj\u0161inska knji\u017eevnost je zagotovo eden od fenomenov diaspore, ki se jih najve\u010d raziskuje, \u0161e posebej v kontekstu dinamike centra in periferije. Polo\u017eaj kulture v prostorih biv\u0161e Jugoslavije, zgodovina jugoslovanskih knji\u017eevnosti kot arheologija, intelektualni in politi\u010dni izziv razpada so navedli na misel, da je prav \u2018obrobnost\u2019 na\u0161ega polo\u017eaja ne samo gradivo za raziskovanje, ampak tudi prostor, v katerem \u2013 osvobojeni lokalnih okvirov, kriterijev, institucionalnih omejitev in nenazadnje prisile majhnih trgov \u2013 lahko bistvo diaspore postavimo na novo raven eksperimenta, avantgarde, neupo\u0161tevanja kanona in grobe improvizacije z nacionalisti\u010dnim cementom v zra\u010dni stavbi knji\u017eevnosti. \u010ce je center padel v blato ali \u017eivi pesek, zakaj ne bi ravno obrobna kultura raz\u0161irila svojih mladih in mo\u010dnih kril ter brez strahu prevzela pobudo za spremembe in novosti?<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>Z novim razumevanjem kulture diaspore odpiramo portal \u2013 prav za tak\u0161ne poskuse.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>prof. dr. Svetlana Slap\u0161ak, ustanoviteljica in dolgoletna programska direktorica<\/p>\n<p> <\/p>\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Drugi o nas<\/strong><\/h2>\n<p> <\/p>\n<p>\u00bbZaradi literarnih in \u0161e posebej zunajliterarnih dejavnikov pripada knji\u017eevnost priseljencev posebnemu tipu ranljive strukture v Sloveniji, ki potrebuje podporo in pomo\u010d razli\u010dnih institucij v Sloveniji. V na\u0161em primeru jo je dobila od Srbskega kulturnega centra Danilo Ki\u0161, ki je kot redkokatero kulturno dru\u0161tvo etni\u010dne narave v Sloveniji preseglo meje etni\u010dnosti in postalo sodobno, vseobsegajo\u010de, nadetni\u010dno zdru\u017eenje mladih intelektualcev, ozave\u0161\u010denih svetovljanov ter borcev za \u010dlovekove pravice za kulture in medkulturnosti, literature, integracije, dvo- ali ve\u010ddomnosti, sodobnega dr\u017eavljanstva in identitete kot zbir ve\u010d dejavnikov, ne le etni\u010dnih in jezikovnih. Dejstvo je, da je danes po vsem svetu, ne le v Sloveniji, vse ve\u010d avtorjev, ki se selijo, spreminjajo okolje, dom, nekateri tudi jezik, nomadstvo je med umetniki postalo \u017ee naravni pojav, migracija pa nelo\u010dljivi del \u017eivljenja.\u00ab<\/p>\n<p> <\/p>\n<p>dr. Lidija Dimkovska<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kulturni center Danilo Ki\u0161 je nevladni in neprofitni zavod, ki deluje v javnem interesu na podro\u010dju kulture. Program zavoda se oslanja na ime in delo \u2026<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":272,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"class_list":["post-85","page","type-page","status-publish","hentry"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.2","language":"sr","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"sr":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/85","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=85"}],"version-history":[{"count":36,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/85\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11368,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/85\/revisions\/11368"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/272"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/sr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=85"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}