Ženska dediščina: prispevek k enakosti v kulturi

2011- 2012 Sarajevo, Portorož, Trst, Ljubljana, Zagreb, Beograd

Pozivnica trojezicna_Q

Projekt: IPA 2009 – Civil Society Facility – Multi – Beneficiary Programmes

Nosilec projekta: Centar za ženske študije, Zagreb

Projektni partnerji: Centar za savremenu umjetnost- Sarajevo, Žene u crnom- Beograd, Casa Internazionale Della Donne Di Trieste- Trst, Srpski kulturni centar Danilo Kiš- Ljubljana

Namen projekta je bil spodbuditi raziskovanje, promocijo in ohranjanje ženske dediščine, ter povečati prepoznavnost kulture žensk. S projektom smo skušali usmeriti raziskave k različnostima v dediščini žensk, njihovi genezi in posredovanju v različnih kulturnih kontekstih, ter podpirati in usposabljati različne organizacije s področja umetnosti in civilne družbe, da se bolj aktivno ukvarjajo z vprašanji enakosti spolov v kulturi.
Skozi projekt smo želeli ustvariti platformo, ki bo olajšala izmenjavo izkušenj in dobrih praks, povezanih z dediščino žensk kot tudi osnažiti demokratične vrednote v odnosih med organizacijami civilne družbe.

Projekt je bil razdeljen na tri programe:

1. izobraževanje na področju dedovanja žensk v okviru ženskih skupin, predstavnikov civilne družbe, ki so odgovorni za sprejemanje odločitev na področju kulturne politike, kulturnih delavcev, kulturnih ustvarjalcev, umetnikov in znanstvenikov. Program je realiziran skozi organizacijo mednarodne konference o ženski dediščini: REDacting: TransYugoslav Feminisms: Women’s Heritage Revisited 13- 16 oktober 2011 v Zagrebu. Program konference je združil predstavitve in žive razprave skozi povezovanje uglednih feminističnih teoretičark, aktivistk in umetnic iz nekdanje Jugoslavije kot tudi gostujoče predavateljke iz Latvije, Rusije in Češke, ki so skupaj odprle glavna vprašanja sodobnega feminizma in problematizirale feminizem, socialistično in aktivistično zapuščino v zadnjih tridesetih letih.

2. namen drugega programa je bila izmenjava izkušenj in vzpostavljanje mrež med organizacijami civilne družbe. Posvetili smo se proučevanju zgodovine in spomina žensk in njihovih interpretacij v kulturnem, medkulturnega in migrantskih kontekstu. Program je bil izveden s pomočjo devet laboratorijev / delovnih srečanj, ki so bili organizirani v petih partnerskih državah in so prispevali k trajnemu sodelovanju ter nadaljevanju aktivnosti po zaključku projekta.
Srbski kulturni center Danilo Kiš je v Ljubljani organiziral delovni sestanek in konferenco v z naslovom: “Na poti k arheologiji jugoslovanskega feminizma: ostanki, spomini, cenzure. Svetovni Kongresi ženke pisave v Dubrovniku 1986-1990 “. Srečanje je spremljala video-audio projekcija dokumentov, krajev, imen, citatov, osebnih fotografij, glasbe in “kazalnikov časa” v popularni kulturi med 1986 in 1990. Vsaka imaginarno / virtualna “razstavna soba” je predstavljala eden kongres ženske pisave – 1986, 1988, 1990. Pripovedno podlago razstave so sestavljale življenjske zgodbe nekaterih udeleženk. Namen razstave je bila ponovna kritična obdelava jugoslovanskega feminizma osemdesetih in sprejemanje te oblike feminizma v devetdesetih letih ter na začetku tega stoletja.
V okviru spremljevalnega programa razstave so organizirana predavanja in diskusije raziskovalk in udeleženk konference.

3. tretji program je bil namenjen povečanju prepoznavnosti ženske dediščine in vpliv na javne politike. Center za sodobne umetnosti v Sarajevu je v okvitu projekta, v sodelovanju s partnerskimi organizacijami pripravil potujočo razstavo Dota (Miraz, Dowry), ki je bila prikazana v štirih mestih: v Ljubljani, Trstu, Beogradu in Zagrebu. Raztavo sestavljajo iz videoposnetki, plakati in kartice in vzpostavlja kreativni dialog med avtorkami in avtorji iz centrih nekdanje Jugoslavije, ki si delijo skupno zgodovinsko dediščino in delajo na podobni umetnostni in socialni platformi ter skozi svoja dela razikujejo problematiko spola. Kustosinja in selektorica razstave je bila Dunja Blažević. Na razstavi so sodelovali: Alma Suljević (Sarajevo), Danica Dakić (Sarajevo), Darinka Pop-Mitić (Beograd), Dejan Habiht (Ljubljana), Gordana Anđelić-Galić (Sarajevo), Kristina Leko (Zagreb), Maja Bajević (Sarajevo), Marjetica Potrč (Ljubljana), Milica Tomić (Beograd), Renata Poljak (Zagreb), Sanja Iveković (Zagreb), Šejla Kamerić (Sarajevo), Škart (Beograd) in Tanja Lažetić (Ljubljana). Pojem dota se veže na patriarhalno tradicijo in kulturo, v kateri je položaj ženske v družini in družbi jasno definiran. V našem primeru pa se pojem dote uporablja kot licentia poetica. Simbolizira odnos do osebne dediščine, tistega kar se odnaša/vzame od “doma” in tistega kar se pridobiva in ustvarja z življenskimi izkušnjami ali z lastno izbiro človeških, družbenih, zgodovinskih in/ali specifično ženskih vrednot.

žd