Migrantski objektiv

Obdobje trajanja projekta: maj in junij 2015

Izvajalec projekta: Srbski kulturni center Danilo Kiš

Projekt financirata: Evropska unija iz Evropskega sklad za vključevanje državljanov tretjih držav in Ministrstvo za notranje zadeve

 

Namen projekta je povezati ozaveščanje javnosti in krepitev položaja ter vloge priseljencev skozi različne aktivnosti kot dva komplementarna pristopa, ki udejanjata idejo, da družbena integracija deluje kot dvosmerni proces skupnega prilagajanja med državljani tretjih držav in splošno javnostjo ter tako prispevati k učinkovitejši integraciji državljanov tretjih držav.

S pomočjo fotografskih delavnic, postavitvijo spletnih fotografskih galerij udeležencev in razstavo fotografij bo projekt vplival na dvigovanje samozavesti, spodbujanje ustvarjalnosti, krepitev socialnih veščin in podjetnosti državljanov tretjih držav. Udeleženci programa bodo seznanjeni z delovanjem fotografskega aparata in pridobili bodo temeljno znanje in veščine potrebne za samostojno fotografiranje, obdelavo in spletno promocijo. S podporo, mentoriranjem in usposabljanjem državljanov tretjih držav (predvsem mladih, žensk in starejših), bi lahko fotografija postala način izražanja, zabave, druženja ali celo zaslužka. Projekt bo z realizacijo razstave, na kateri bodo prikazane zgodbe mesta iz perspektive državljanov tretjih držav in njihove osebne migrantske izkušnje, širši javnosti predstavil priseljence v novi luči, kot ljudi ki sooblikujejo prostor v katerem živijo in so njegov sestavni del, ter na ta način prispeval k zmanjševanju stereotipov ki se nanašajo na priseljence.

Fotografske delavnice vodi Igor Kupljenik, strokovnjak s področja fotoreportaže, večletni sodelavec nemške fotoagencije EPA in slovenske Fa-Bobo ter ustanovitelj tiskovne agencije Mi-Press, ki se je tudi sam leta 1994 zaradi vojne v Bosni preselil v Ljubljano.

 

Posebni cilji programa:
• Usposobiti pripadnike ciljnih skupin za uporabo enostavnih in brezplačnih digitalnih in internetnih servisov za definiranje lastnega položaja in kulturni in družbeni aktivizem
• Spodbuditi pripadnike ciljnih skupin da izrazijo probleme integracije in migracije iz lastnega zornega kota in podelijo svojo percepcijo in realnost vsakdanjega življenja
• Spodbujanje lastne ustvarjalnosti pripadnikov ciljnih skupin
• Dvigovanje samozavesti predstavnikov ciljnih skupin o vrednotah lastne kulture, ki postaja del slovenske kulture
• Digitalno opismenjevanje pripadnikov ciljnih skupin, ki lahko, v krajnji istanci, upliva na povečanje možnosti za njihovo zaposlitev (posebej pri starejših oseb, ki imajo malo ali sploh nimajo izkušenj pri uporabi digitalnih sredstev – doživljensko izobraževanje)
• Inovativni in ustvarjalni način vrednotenja migrantskega položaja znotraj slovenske družbe. Za migrante iz držav nekdanje Jugoslavije to ima tudi pomen kritičnega premišljevanja in revalorazicije do sedaj zapostavljenih ali poenostavljeno interpretiranih povezav s Slovenijo
• Ozaveščanje širše javnosti o problemih integracije in ustvarjanje nove podobe migrantskih skupnosti v javnosti, namesto obstoječih medijskih in mainstream sterotipa
• Pospeševanje medsebojnega razumevanja med večinsko populacijo in migrantskimi skupinami in razvoj zavesti o enakih možnostih
• Vključitev večeg števila publike v dijalog o migracijah in integracijah
• Dvigovanje kvalitete in vizibilnosti migrantskih skupnosti v obdobju izvajanja projekta
• Senzibilizacija prostora javnega diskurza za migrantske skupnosti ter povezovanje med različnimi migrantskimi skupnostmi

Ciljne skupine:
• Mlajši priseljenci iz tretjih držav, ki so v primerjavi s svojimi starši in starejši rojaki bolj fleksibilni in odprti do integracijskih tokov, obenem pa imajo višje razvite aspiracije, težijo k materialnemu uspehu, se bolj zavedajo svoje prikrajšanosti in socialno-ekonomske neenakosti in zaradi stereotipnih predstav o migrantih in pomanjkanja socialne mreže težko pridejo do zaposlitve.
• Starejši priseljenci, ki so zaradi socialnega in materialnega pomanjkanja ter številnih predsodkov večinskega prebivalstva še bolj izpostavljeni negativnim posledicam socialne izključenosti, kot so depresija in občutek osamljenosti, izoliranosti ter odtujenosti od okolja v katerem živijo.
• Migranti iz držav nekdanje Jugoslavije za katere se veže nižji družbeni status, kriminalno in nasilno vedenje ter lenoba. Kulturne razlike se obravnavajo kot deviacije – »primitivizem in nazadnjaške navade« medtem ko so socialne dimenzije etničnih odnosov razložene v kontekstu predpostavljenih kulturnih lastnosti. Z druge strani, so migranti iz držav nekdanje Jugoslavije pogosto tradicionalno opredeljeni, obremenjeni s samointerpretacijami in stereotipi, ki izhajao iz zgodovinskega konteksta nekdanje skupne države in poenostavljeno interpretiranih povezav s Slovenijo.
• Ženske-migrantke pri katerih je prisotna večplastna podrejenost: marginalizacija zaradi porekla in marginalizacija na podlagi spola.

 

glava MNZ - barvna                                                     evropska zastava-1

 

Več…