Odnos do njega je tako vedno zaznamovan z neko travmo odtujitve, ki se enkrat pojavlja v takšni in drugič drugačni obliki; je najbolj notranje, a obenem izmuzljivo; morda kot tiste sanje, v katerih se moraš premakniti, a ti to nekako ne uspeva, v katerih te izdajajo tvoji lastni udje, ki v tej situaciji postajajo tujek. Jezik, ki ga najbolje obvladam, je jezik tujca. Piše: Muanis Sinanović

Read More