“Ženskost slepega ogledala v Kiševem primeru berem v njegovi dolgi vojni zoper epsko, patriarhalno, samoumevno, falično. Ko enkrat Kiš zamenja slepo ogledalo z živim ogledalom – zaslonom s konkretnimi zgodovinami/zgodbami, je ženska pisava med avtorjem in slepim ogledalom veliko manj opazna.
Prav v Peščeni uri je Kiš zagledan »vanjo«, sebe, izjemnega avtorja ženske pisave.”
Piše: Svetlana Slapšak

Read More