{"id":7388,"date":"2017-10-06T12:01:35","date_gmt":"2017-10-06T12:01:35","guid":{"rendered":"https:\/\/dkis.si\/?p=7388"},"modified":"2023-05-18T11:57:27","modified_gmt":"2023-05-18T11:57:27","slug":"svaki-grad-ima-svoj-miris","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/en\/svaki-grad-ima-svoj-miris\/","title":{"rendered":"Vsako mesto ima svoj vonj"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
Foto: Muanis Sinanovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

Pi\u0161e: Muanis Sinanovi\u0107<\/a><\/p>\n

Tiste dni se je cela Ljubljana spreminjala v mo\u010dvirje, cela Slovenija pravzaprav, de\u017e se je cedil povsod, ne samo zunaj, ampak tudi v lokalih, curljal je iz stropov, med ceradami, iz sten v stanovanjih, stopala so se navadila na vodo kot na nekak\u0161no naravno stanje, spreminjali smo se v amfibije in v notranjosti teles so za\u010deli rasti trsi, tisti Pascalovi, vendar mno\u017ei\u010dno, gosto prepleteni, ki se zibljejo v vodi, brez vetra, v nas nasploh ni prepiha, niti ni veliko zraka.<\/p>\n

Zibljejo se in kaoti\u010dno trkajo drug v drugega; ulice so bile polne lu\u017e, ampak nikjer ni bilo poplav. V pogovoru s taksisti smo se temu \u010dudili, a poplava je za\u010dasno, izredno stanje, medtem, ko smo mi bili v stanju permanentne izpostavljenosti vodi, poplave niso sodile v to sliko. Naro\u010dil sem taksi, da me odpelje iz mojega ex-hotela New Orleans in taksist mi je govoril, kako sem pogosto pelje mo\u0161ke na fafanje, samo na fafanje, stalne stranke, ki zaradi tega pla\u010dajo samo 20 eur. Stranke se vrnejo v pribli\u017eno desetih minutah, ko jim ga potegnejo mlade in \u010dedne Ukrajinke, ki delajo v topless barih na periferiji mesta, fascinantni periferiji, teksas periferiji, kjer je vse mirno in vse tiho, ampak zaradi skrivanja \u2013 ker se tam obra\u010dajo \u0161leperji, polni droge, zato, ker morajo tam ostareli, \u017ealostni pari umirati tiho in svojo grenkobo v celoti zadr\u017eati zase. Gronkobo, ki jih zastruplja in zaradi katere umirajo, vseeno pa po\u010dasi, vseeno do\u017eivijo povpre\u010dno \u017eivljenjsko dobo, zaradi svojega primestnega udobja, treh splanic in dveh Passatov, medtem, ko okoli hi\u0161 nekoliko smrdi po gnoju in se ta vonj me\u0161a s skrivnostnim vonjem mesta, ki se dogaja tam v daljavi, kajti Ljubljana je velika, tristo tiso\u010d stanovalcev, ki v glavnem \u017eivijo v prav takih hi\u0161ah, razpotegnjeni po ravnini. Skrivnostni vonj prestolnice, pome\u0161an z vonjem gnoja, tudi to je vonj Ljubljane, ne samo vonj la\u017enega upanja, ki sem ga prej opisal. Pribli\u017eeval sem se centru, medtem, ko sem poslu\u0161al taksistove vulgarne zgodbe in se jim pridru\u017eal, kot zvest poslu\u0161alec, kot Sokratov sogovornik, postavljajo\u010d enostavna vpra\u0161anja in potrjujo\u010d izvajanjem gospoda voznika, klasi\u010dnega negospoda, vulgarca z lokalnimi specifikami, kot imajo tudi vulgarni taksisti v Podgorici, Novem Pazaru, Beogradu in Sarajevu svoje lokalne specifike.<\/p>\n

Izstopim v centru in krenem proti Kongresnem trgu, od koder se sli\u0161i me\u0161anica poceni eurodance beatov, glasbe DJ Otzija in ob\u010dasno zavijanje frajtonarice z njenim distinktivnim glasom, ki spominja na grlo, polno stekla, prisiljeno peti. Povsod okoli vidim ljudi iz ruralne Slovenije, ki jih je mogo\u010de zelo hitro prepoznati po gojzerjih, izrazih na obrazu, ki so ali nekako \u010dudno potuhnjeni, zaradi v sebi zadr\u017eane grenkobe, ali pa je pri njih grenkoba sublimirana v poseben, nor\u010devski sij v o\u010deh, ki ga je pogosto mogo\u010de opaziti pri katoli\u0161kih duhovnikih in nunah. Naokoli vse smrdi po pe\u010denem mesu, po pleskavicah in \u010devapih, po klobasah, ki jih pe\u010dejo ljudje dinaridskega videza. To je najhuj\u0161i smrad, kar sem ga kdaj zaznal, najbr\u017e zato, ker je spojen z opisanim vonjem upanja in vonjem de\u017eja, me\u0161anica di\u0161i po prebavi teh mesnih proizvodov, v mislih ne morem ve\u010d razlo\u010devati med \u010drevi, ki se pe\u010dejo in \u010drevi ljudi, ki jih jedo. Vse to medtem, ko za\u010denja igrati skupina Kingston, psevdoreggae slovenski trash pop iz 90-ih, ki smo ga poslu\u0161ali otroci na raznih proslavah, ki je bil vedno prisoten na raznih proslavah. Nizki lik za\u010denja s svojim psevdoshaggy glasom in psevdojamaj\u0161kim naglasom in odrasli ljudje resni\u010dno ple\u0161ejo, pri \u010demer padem v kulturni \u0161ok. Za\u010dnem se spominjati svojega otro\u0161tva v mestecu sredi ruralne Slovenije, kjer je, med ostalimi, odra\u0161\u010dala tudi \u017eena ameri\u0161kega predsednika. Spominjam se kmetov, ki so prihajali v \u0161olo in plesali na Kingstone, kako so jih kme\u010dki otroci mestne elite sovra\u017eili in poslu\u0161ali Eminema in pisali njegovo ime na bloke, kako so poslu\u0161ali Klemna Klemna in v hrepenenju po urbanem \u017eivljenju v kraju s pet tiso\u010d prebivalci. Ta isti polo\u017eaj se je zdaj ponavljal pred mojimi o\u010dmi, v Ljubljani, na trg, ki je evfori\u010dno pri\u010dakal nacisti\u010dne okupatorje, prihaja evfori\u010dna masa ljudi, ki pri\u010dakuje ko\u0161arkarje, prvake Evrope.<\/p>\n

Masa ljudi, iz katere so izhajali posamezniki, ki so mojemu pokojnemu o\u010detu, ko je z menoj v trgovini govoril v svojem in mojem jeziku, vpili, naj govori slovensko, ki so govorili, da moj stari govori begunsko in se me zato buliji niso upali dotakniti med odmori, ljudje, ki so izkoristili vsako mo\u017eno prilo\u017enost za rasisti\u010dno posmehovanje, zdaj \u010dakajo ko\u0161arkarje, ki so osvojili zlato medaljo, ki se bodo potem delali, da so Slovenci, ki bodo rekli ponosni smo, da smo Slovenci, ki bodo peli slovenske narodne pesmi in navija\u010di jim bodo verjeli, da so zares Slovenci. Vsi ti rasisti, ki bi jutri kolaborirali s kak\u0161no fa\u0161isti\u010dno silo, zdaj tako ubogi stojijo z menoj na trgu, poslu\u0161ajo\u010d najve\u010dje smeti od glasbe, proti katerim so srbske in bosanske cajke Bach ali Flying Lotus, brikola\u017e najslab\u0161e interpretiranih najslab\u0161ih vplivov iz Alp, juga in zahoda. Tu so tudi invalidi, fizi\u010dni in mentalni, ki u\u017eivajo in glasno pojejo vse te pesmi, tu so gospodinje in mo\u0161ki v poznih srednjih letih, ki poplesujejo. Naenkrat za\u010dnem \u010dutiti so\u010dutje do teh ljudi, solze mi gredo v o\u010di in ena uide po obrazu, v de\u017eju posku\u0161am vse to skriti, v de\u017eju, ki vso stvar dela \u0161e bolj uborno. \u017dal mi je, ker sem se neko\u010d te mno\u017eice bal, vidim, da se tu ni ni\u010desar bati, gre za sodrgo brez tradicije, relativno revno sodrgo, iz katere se v isti meri kot ona meni in meni podobnim posmehuje liberalna elita, ravno tako brez tradicije, katere visoka kultura je pravzaprav enak trash, poln najslab\u0161e interpretiranih najslab\u0161ih vplivov iz zahoda in Alp, ne pa tudi iz juga, namre\u010d liberalne elite ne sprejemajo vplivov ju\u017enih kultur, \u010deprav jih sprejemajo ljudje, ki zdaj stojijo okoli mene.<\/p>\n

Do\u017eivljam kulturni \u0161ok in v njem u\u017eivam, ko me mno\u017eica rine naprej, proti odru, kjer obupni in neduhoviti voditelj uni\u010duje vsako atmosfero, celo tole \u017ee v \u0161tartu katastrofalno, postajam-ta-mno\u017eica, masira me z vseh strani, pijana in praznih pogledov, rde\u010dih lic in fanati\u010dno-nihilisti\u010dnih o\u010di, ki tvorijo prazen pogled, fanatizem in nihilizem, nujna sopotnika, se namre\u010d spodbijata in s tem izni\u010dujeta v veliki ni\u010d, medtem, ko mno\u017eica verjame, da je \u010drni ko\u0161arkar iz Amerike Slovenec, ko verjame Ra\u0161u Nesterovi\u0107u, ki s trdim L-jem izgovarja svoj slovenski patriotizem, ko se posamezniki s temi praznimi pogledi zmedenih rib du\u0161ijo v gu\u017evi, ko padajo v nezavest, me zajame empatija. \u017delim ji pomagati, \u017eelim si, da bi skupaj naredili revolucijo, jaz, \u010defurski trash in oni white trash<\/em>, oni deplorables<\/em>. Z njimi ne pojem internacionalisti\u010dne himne, spremenjene v simbol nacionalizma, ne ska\u010dem, ko ska\u010dejo, vpijo\u010d kdor ne ska\u010de, ni Sloven\u2019c, a skupaj iz\u017evi\u017eganmo ministrico, glasno, medtem, ko nas slabi voditelj s slabim humorjem posku\u0161a uti\u0161ati, in skupaj, \u010deprav v manj\u0161i meri, iz\u017evi\u017egamo \u017eupana Jankovi\u0107a, emblem lokalnega liberalizma in njegove trash tako imenovane visoke kulture \u2013 \u010dloveka, ki je odobril d\u017eamijo, kar me nikakor ni prepri\u010dalo, niti me bo prepri\u010dalo (\u010deprav, kot sem rekel, verujem), d\u017eamijo, ki so jo financirali katarski vahabiti, kar me niti ne bi toliko motilo, \u010de ne bi bila elita iz Islamske skupnosti popolnoma nekonsistentna in implicitno dr\u017eala z omenjeno elito, vsaj politi\u010dno, \u010deprav je povsem vulgarno antiklerikalna in sovra\u017ei islam. Stvar je zgolj v tem, da \u0161e bolj sovra\u017ei katoli\u0161tvo in katoli\u0161ko skupnost. Neki intelektualec je pred leti izjavil, da je slovenski antiklerikalizem podoben nacisti\u010dnemu antisemitizmu, s \u010dimer se do neke mere lahko strinjam, to je po mojem mnenju celo bila ena najrelevantnej\u0161ih janvih izjav zadnjih let. Torej, d\u017eamija, ki jo gradijo verski vodje, ki so izdali osnovno versko na\u010delo, po\u0161tenost, kakor se to vedno zgodi, kakor to vedno znova stori tudi Katoli\u0161ka cerkev.<\/p>\n

U\u017eivam v dobesednem stiku z vso to nekulturno sodrgo, ki sebi ni sposobna narediti niti barbarske zabave, kot je to sposobna sodrga iz nekdanje Jugoslavije, sodrgo, ki je sposobna zgolj padati v nezavest kot \u017eivina v vagonih ali na industrijskih farmah, kot tabori\u0161\u010dniki v vagonih ali industrijskih tabroi\u0161\u010dih, sposobna samo tega ali pa stati povsem praznih pogledov. U\u017eivam v svoji podrejenosti njej in v svoji tolik\u0161ni vzvi\u0161enosti da preneha biti relevantna, namre\u010d vzvi\u0161enost liberalov je do te mere odvisna, \u017eivi od primitivizma sodrge in z njo hrani lastni primitivizem, jaz pa te odvisnosti ne rabim, izven nje sem, onkraj interesa, razen skupnega razrednega interesa, rekel sem \u017ee, da smo oboji trash, razlikujemo se samo v pridevniku, ki gre k njemu.<\/p>\n

Vsa nekoherentnost pa mi je nudi \u0161e dodaten izjemen u\u017eitek; ruralna trash kultura domoljublja, sestavljena iz tujih in celo v tem protislovnih elementov, ki slavi ko\u0161arkarje tujega porekla ter tako nadkompenzira svoj strah pred tujci, ko\u0161arkarji, ki z domoljubljem kompenzirajo leta svoje marginaliziranosti, srednji razred, ki proslavo gleda z ekrana, se ji smeji, a vseeno svoje upe polaga v reprezentanco, industrijski delavci, ki sovra\u017eijo srednji razred, vseeno pa v ekipi, ki igra slo\u017eno, vidijo re\u0161itev konfliktov in up za harmoni\u010dno dru\u017ebo v dr\u017eavi. Vse te skupine ljudi z lastnimi kulturami, ki se v nekaterih segmentih presekajo, vsa dvojna ali trojna protislovja, ki se preko neke \u010dudovite igre, ki jo tako rad gledam, zlivajo v palan\u0161ki eter in njegovo enotnost, \u00a0enotnost nekoherentnega in komaj obstoje\u010dega stila, vsi ljudje, ki si \u017eelijo razli\u010dno, a si \u017eelijo enotnost, vsa orgiasti\u010dna neumnost, v kateri sodelujejo tako levi kot desni, tako bogati kot revni, mi je nudila direkten uvid v stanje fa\u0161izma, v navdu\u0161enje nad klanjem v obdobju svetovne vojne ali drugega tipa izrednega stanja.<\/p>\n

Zmaga reprezentance je bila pravzaprav poskus v izrednem stanju, nenamerni eksperiment, ki me je pripeljal k \u00a0precej hitri refleksije svojega nacionalnega prepri\u010danja, do katerega sem bil cini\u010den in sem tako ohranjal njegov obstoj, njegov protislovni obstoj, njegovo bo\u0161nja\u0161kost in slovenskost obenem. Protislovnost ga je ohranjala, bila je nujni pogoj njegovega obstoja in v trenutku, ko sem to dojel, je moja nacionalna identifikacija v celoti odpadla, naenkrat; vse na\u0161e te\u017eave, vse na\u0161e muke, pa\u010d odpadejo prav tako v celoti, kot nam vsiljena protislovja.<\/p>\n

Vir: Blog Muanisa Sinanovi\u0107a<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

“\u017delim jim pomagati, \u017eelim si, da bi skupaj naredili revolucijo, jaz, \u010defurski trash in oni white trash, oni deplorables.” Pi\u0161e: Muanis Sinanovi\u0107<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":7389,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[9,65],"tags":[],"class_list":["post-7388","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-literary-exchanges","category-journal"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.2","language":"en","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"sr":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7388","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7388"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7388\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10125,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7388\/revisions\/10125"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7388"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7388"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7388"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}