{"id":6837,"date":"2016-11-14T10:00:50","date_gmt":"2016-11-14T10:00:50","guid":{"rendered":"http:\/\/dkis.si\/?p=6837"},"modified":"2023-05-18T11:57:55","modified_gmt":"2023-05-18T11:57:55","slug":"diskriminacija-migracije-raziskava","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/en\/diskriminacija-migracije-raziskava\/","title":{"rendered":"Diskriminacija in migracije – raziskava"},"content":{"rendered":"

Avtorice: Anja Bricelj, Katarina Ga\u010dnik, Vesna Peri\u0107<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Raziskava<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Zanima nas, ali se izku\u0161nja migrantov oziroma priseljencev iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije bistveno razlikuje od izku\u0161nje priseljencev iz dr\u017eav Latinske Amerike. Osredoto\u010dile se bomo predvsem na njihovo dojemanje diskriminacije.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Teze<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Preden smo za\u010dele z intervjuji, smo si zastavile raziskovalno vpra\u0161anje, sledile pa so seveda tudi teze. Postavile smo jih glede na na\u0161a predvidevanja, z \u017eejo, da z intervjuji ugotovimo, ali dr\u017eijo ali jih bomo ovrgle.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Na\u0161a prva teza se glasi: <\/span><\/span><\/span>Priseljenci iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije so narodnostno in etni\u010dno ve\u010dkrat diskriminirani kot priseljenci iz dr\u017eav Latinske Amerike<\/i><\/span><\/span><\/span>. Priseljencev iz Latinske Amerike je v Sloveniji manj kot priseljencev iz biv\u0161e Jugoslavije, zato menimo, da so ti za slovensko kulturo ve\u010dja ‘atrakcija’. Priseljencev iz Ju\u017ene Amerike<\/span><\/span><\/span>1<\/span><\/span><\/span><\/sup><\/span><\/a><\/u><\/span><\/span> je bilo po podatkih Statisti\u010dnega urada Republike Slovenije leta 2015 v Sloveniji 734. Priseljencev iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije pa je bilo istega leta v Sloveniji 158.385. \u0160tevilka se je zaradi vstopa Hrva\u0161ke v Evropsko unijo spremenila, \u0161e leta 2011 je bilo priseljencev in biv\u0161e Jugoslavije 198.242. Latinoameri\u010dani govorijo druga\u010den jezik, ki ga ne razumemo, imajo druga\u010dno polt, druga\u010dno kulturo, hrano in druga\u010den na\u010din \u017eivljenja. Vse te zna\u010dilnosti zaradi malo\u0161tevilnosti spoznavamo po\u010dasi in nevsiljivo, z lastnimi \u017eeljami po seznanjanju se z njimi. V primeru priseljencev iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije so le-ti pri\u0161li v ve\u010djem \u0161tevilu, kot delovna sila ali begunci zaradi vojnih razmer. Dovolj so nam podobni, da od njih zahtevamo ve\u010djo in hitrej\u0161o prilagoditev. Zato menimo, da bi lahko bili ve\u010dkrat narodnostno in etni\u010dno diskriminirani kot Latinoameri\u010dani.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Z drugo tezo, <\/span><\/span><\/span>da imajo priseljenci slab\u0161e za\u010detne mo\u017enosti pri zaposlovanju, hkrati pa ve\u010dje probleme na delovnem mestu<\/i><\/span><\/span><\/span> smo primerjale obe raziskovalni skupini priseljencev med sabo. Na\u0161e izhodi\u0161\u010de je bilo, da se priseljence prej zaposluje na ni\u017eja delovna mesta (kot so npr. \u010distilke, skladi\u0161\u010dniki ipd.), saj predstavljajo poceni delavno silo ter prilo\u017enost za izkori\u0161\u010danje. Menimo, da imajo priseljenci pri vstopu na trg dela imigrantske dr\u017eave te\u017eave zaradi neznanja jezika. \u010cetudi se jezika nau\u010dijo, se napake opazijo v naglasu, zato bi lahko bili priseljenci diskriminirani tudi med samo zaposlitvijo. Z diskriminacijo se tako reproducira njihova manjvrednost.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

S tretjo tezo, da se <\/span><\/span><\/span>v primeru diskriminacije na delovnem mestu\/v \u0161oli priseljenci nanjo pogosto ne prito\u017eijo takoj ali pa tega sploh ne storijo<\/i><\/span><\/span><\/span> smo \u017eelele pojasniti odsotnost odmevnih zgodb o prijavi diskriminacije. Pri poslu\u0161anju predavanj smo ve\u010dkrat sli\u0161ale, da Slovenija diskriminacije niti ne zaznava in razlog za to bi lahko bil strah pred prijavo diskriminacije ali pa zavedanje diskriminiranih, da s prijavo ne bodo izbolj\u0161ali svojega polo\u017eaja, \u0161e ve\u010d, lahko bi ga celo poslab\u0161ali in bili zaradi tega viktimizirani.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V \u010detrti tezi, <\/span><\/span><\/span>priseljenci so v razli\u010dnih stopnjah podvr\u017eeni stereotipom in predsodkom<\/i><\/span><\/span><\/span> smo se \u017eelele osredoto\u010diti na to, s kak\u0161nimi predsodki in stereotipi se soo\u010dajo priseljenci na razli\u010dnih podro\u010djih vsakdanjega \u017eivljenja in v kolik\u0161ni meri se ti pojavljajo pri eni in drugi skupini priseljencev. Zanimale so nas predvsem njihove izku\u0161nje stika s Slovenci.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V peti tezi, <\/span><\/span><\/span>da je \u017eivljenje v Sloveniji po mnenju priseljencev zanje bolj\u0161e kot v izvorni dr\u017eavi <\/i><\/span><\/span><\/span>pa smo \u017eelele upravi\u010diti cilj priseljencev, da se zaradi razli\u010dnih okoli\u0161\u010din iz svoje izvorne dr\u017eave odselijo drugam, kjer jim bo bolje in bodo bolj svobodni na vseh podro\u010djih svojega \u017eivljenja. Priseljenci so imeli verjetno razlog, da so se izselili ter cilj, ki naj bi ga z migracijo dosegli. In \u010de so v Sloveniji ostali oz. se niso vrnili v svojo izvorno dr\u017eavo, predvidevamo, da se je njihov cilj izpolnil. S postavitvijo te teze \u017eelimo ugotoviti, kak\u0161ne so njihove izku\u0161nje.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a><\/a> Metodologija<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Izvedle smo 8 kvalitativnih pol-strukturiranih intervjujev. Na\u0161i sogovorniki so pri\u0161li iz razli\u010dnih dr\u017eav tako biv\u0161e Jugoslavije kot Latinske Amerike. Iz biv\u0161e Jugoslavije smo imele sogovornico iz Makedonije ter dva sogovornika in sogovornico iz Bosne in Hercegovine. Sogovorniki iz Latinske Amerike so bili iz Peruja, medtem ko je bila sogovornica iz Kolumbije. Intervjuvance smo iskale in dobile med na\u0161imi znanci. To za priseljence iz biv\u0161e Jugoslavije ni bil problem, malo ve\u010d problemov smo imele pri iskanju sogovornikov iz Latinske Amerike. V vzorcu imamo 3 \u017eenske in 5 mo\u0161kih. Starost oseb v vzorcu sega od 23 do 58 let, po \u010dasu priselitve izstopata dva, ki sta se priselila v 70. letih, vsi ostali pa so v Slovenijo pri\u0161li po njeni osamosvojitvi oziroma celo po letu 2000. Intervjuji so potekali v \u017eivo in eden prek skypa, njihova dol\u017eina je bila pribli\u017eno 45 minut, pogovarjale pa smo se v sloven\u0161\u010dini, \u0161pan\u0161\u010dini in nekak\u0161ni me\u0161anici angle\u0161\u010dine in sloven\u0161\u010dine. Za uporabo v seminarski nalogi smo vsem intervjuvanim spremenile imena.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Analiza<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a><\/a> Teza 1<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Priseljenci iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije so narodnostno in etni\u010dno ve\u010dkrat diskriminirani kot priseljenci iz dr\u017eav Latinske Amerike.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Za primerjavo smo vzele dve skupini priseljencev v Slovenijo, da bi primerjale, kako se razlikujejo njihove izku\u0161nje migrantskega \u017eivljenja in njihove izku\u0161nje diskriminacije. V okviru prve teze smo \u017eelele raziskati splo\u0161ne razlike pri izku\u0161njah diskriminacije med priseljenci iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije in priseljenci iz dr\u017eav Latinske Amerike. Pri obeh skupinah so se pojavljali primeri diskriminacije na delovnem mestu, tudi so se vsi sre\u010devali s stereotipi in \u017ealjivkami na podlagi njihove nacionalnosti. Na te oblike smo se osredoto\u010dile \u0161e v kasnej\u0161ih tezah, najprej pa bi obravnavale izku\u0161nje diskriminacije v \u0161olskem sistemu.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Diskriminacija v \u0161oli se je pojavljala samo pri priseljencih iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije, saj v intervjujih nismo govorile z nikomer iz Latinske Amerike, ki bi se \u0161olal v Sloveniji, zato takih izku\u0161enj niso mogli imeti in primerjava tu ni mogo\u010da. Priseljenci iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije so poro\u010dali o nekaj primerih, najve\u010dkrat v povezavi s slab\u0161im znanjem sloven\u0161\u010dine. Poznavanje jezika se je izkazalo kot eden glavnih razlogov za diskriminacijo. Tako je na primer Bojan o svoji izku\u0161nji med pisanjem diplomske naloge povedal:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u201eIn je on gledal to kar sem imel napisano skozi, pa najde nekaj napak. Pa\u010d pisnih napak, ko sem se zatipkal v besedilu. Se \u0161e vedno spomnim, da se je prav zares osredoto\u010dil na en del, kjer sem napisal su, namesto so. \/…\/ Ampak on je pa za\u010del govorit o tem, kako jaz in vsi taki ne spo\u0161tujemo sloven\u0161\u010dine in se ne nau\u010dimo prav govorit. Cel govor je imel o tem pripravljen. Zdelo se mi je, kot, da je samo \u010dakal kdaj ga bo lahko povedal.\u201c <\/i><\/span><\/span><\/span>(Bojan, 54, Bosna in Hercegovina)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Druga\u010den je primer Ernesa, ki je diskriminacijo v srednji \u0161oli do\u017eivljal s strani profesorice za angle\u0161\u010dino: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u201eStalno je recimo govorila o bosanski angle\u0161\u010dini, kadar je mene kaj poklicala. Recimo, no Ernes, pa ti preberi primer 4, kako bi v bosanski angle\u0161\u010dini to naredili. In je bilo to sme\u0161no, al nekaj. Pa meni res ni bilo.\u201c <\/i><\/span><\/span><\/span>(Ernes, 23, Bosna in Hercegovina)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V tem primeru problemati\u010den jezik ni bila sloven\u0161\u010dina ampak angle\u0161\u010dina, ka\u017ee pa se o\u010ditno slab\u0161e obravnavanje priseljenca iz Bih v primerjavi s slovenskimi so\u0161olci s podobnim nivojem znanja. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V intervjujih smo priseljence spra\u0161evale tudi o njihovih izku\u0161njah na razli\u010dnih uradnih, ki jih je bilo potrebno obiskati v okviru selitve ali po njej. V pogovoru o tem je bilo veliko omemb hladnega odnosa in samega neorganiziranega sistema s katerimi so se sre\u010devali priseljenci. Juan je tako povedal:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u201ePred kratkim sem prejel dovoljenje za prebivanje. Pred tem sem \u0161el na urad, in so mi obkro\u017eili 3 stvari od petih, ki jih moram prinesti. Pa sem prinesel vseh pet. So mi rekli, da \u010dez 15 dni dobim papirje na dom. In po dvajsetih dneh dobim odlo\u010dbo, da nisem prinesem \u0161e tistih dveh papirjev. Pa sem moral spet it. Z istimi dokumenti.\u201c <\/i><\/span><\/span><\/span>(Juan, 30, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V primerjavi med obema skupinama se ka\u017ee, da so bili na bolj\u0161em priseljenci iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije, ker so ti v ve\u010dini primerov imeli v Sloveniji \u017ee oblikovano socialno mre\u017eo, najve\u010dkrat sorodnikov ali prijateljev iz izvorne dr\u017eave, ki jim je selitev s svojimi izku\u0161njami olaj\u0161ala. To nam ka\u017ee primer Milene, ki pravi:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u201eSe je par let pred mano selila tudi mo\u017eeva sestri\u010dna, tako da sta mi ona in mo\u017e zelo pomagala.\u201c <\/i><\/span><\/span><\/span>(Milena, 42, Makedonija)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Prvo tezo bomo, zaradi njene \u0161ir\u0161e zastavitve, obravnavale tudi skozi celotno seminarsko nalogo. Na podlagi izvedenih intervjujev se je izkazalo, da se z etni\u010dno diskriminacijo priseljenci iz Latinske Amerike ne sre\u010dujejo manj pogosto. Pri obeh skupinah priseljencev se je v dolo\u010deni meri pojavljala diskriminacija pri iskanju zaposlitve ali na delovnem mestu samem. Prav tako, sta obe skupini do\u017eiveli stereotipne obravnave, pogosto tudi v povezavi z etni\u010dnim profiliranjem. Teze, da se priseljenci iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije z diskriminacijo sre\u010dajo ve\u010dkrat, kot priseljenci iz dr\u017eav Latinske Amerike, zato ne moremo potrditi. Priseljenci iz obeh skupin se z njo sre\u010dujejo pogosto, seveda pa se v nekaterih pogledih njihove izku\u0161nje ali njihovo razumevanje diskriminacije razlikuje.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a><\/a> Teza 2<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Priseljenci imajo slab\u0161e za\u010detne mo\u017enosti pri zaposlovanju, hkrati pa ve\u010dje probleme na delovnem mestu.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbRaznolikost je \u0161irok koncept, ki zajema \u0161tevilne dimenzije razli\u010dnosti med ljudmi in vpliva na to, kako se obna\u0161ajo in kako delujejo v interakciji. Raznolikost na trgu dela tako povezujemo z razli\u010dnimi osebnimi okoli\u0161\u010dinami, kot so pripadnosti dolo\u010deni rasni ali etni\u010dni skupnosti, narodnost, veroizpoved, telesna ali du\u0161evna hendikepiranosti, zdravstveno stanje, starost, spol, spolna usmerjenost, gmotno stanje\u00ab (Dolenc, 2011; 11). <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Poleg \u017ee omenjenih doda \u0161e star\u0161evstvo, zakonski stan, zunanji videz, politi\u010dno prepri\u010danje in svetovni nazor (Dolenc, 2011; 11). \u010cista diskriminacija na trgu dela pomeni manj ugodno obravnavo posameznika na trgu dela zaradi dolo\u010dene osebne okoli\u0161\u010dine. Pojavi se lahko v vsaj eni od naslednjih faz: pri zaposlovanju, dolo\u010ditvi dela in dolo\u010dilih zaposlitve, pri napredovanju in drugih ugodnostih, pri odnosih na delovnem mestu (t.i. mobing oz. trpin\u010denje na delovnem mestu) ter pri pla\u010dilu (prav tam, 2011).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Ena temeljnih \u010dlovekovih pravic je pravica do enakopravnosti oz. prepoved diskriminacije; prav tako noben zaposlen ne sme biti postavljen v neenakopraven polo\u017eaj zaradi svoje specifi\u010dne osebne okoli\u0161\u010dine. Prepoved diskriminacije na trgu dela velja tako v \u010dasu zaposlovanja, pa tudi ko je delovna pogodba \u017ee sklenjena. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Pri obeh skupinah priseljencev smo pri zaposlovanju zaznale probleme s slovenskim jezikom. Ve\u010dje probleme so po na\u0161em mnenju imeli priseljenci iz biv\u0161e Jugoslavije, prav zaradi podobnosti jezikov. To v nekaterih primerih ni bila prednost, ampak slabost. Od njih se tudi pri\u010dakuje bolj\u0161e znanje sloven\u0161\u010dine kot od ostalih tujcev. Pri iskanju slu\u017ebe je potrebno dobro znanje jezika, predvsem za vi\u0161ja in strokovnej\u0161a delovna mesta. To velja za obe skupini priseljencev. Tako ogdovarja Juan iz Peruja na vpra\u0161anje, ali je iskal slu\u017ebo v svojem poklicu: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbJa, na za\u010detku. Ampak pri tem poslu mora\u0161 znati govoriti slovensko, da govori\u0161 s strankami. Nisem si \u017eelel komplicirati \u017eivljenja. Raje sem ustvarjal glasbo\u00ab. <\/i><\/span><\/span><\/span>(Juan, 30, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Ker so vsi na\u0161i sogovorniki trenutno na trgu dela, so omenjali tudi recesijo, ki je nastala v okviru gospodarske krize, npr. da je bilo prej la\u017eje najti zaposlitev, slu\u017ebe so bile bolj ‘varne’, manj prekarnih oblik zaposlovanja. Tako pravi Bojan: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbImam to sre\u010do, da sem zmeraj imel redno slu\u017ebo, tudi sem cel \u010das delal v isti tovarni. Sem seveda potem, ko sem naredil diplomo dobil vi\u0161ji polo\u017eaj, na za\u010detku sem pa delal na \u010dist nizkih polo\u017eajih . Je pa tudi res, da takrat je tovarna stala dobro imeli smo vedno veliko dela, zdaj pa ni tako. Takrat nobeden ni pomislil, da bi jo mogo\u010de zaprli, zdaj pa stalno samo o tem govorimo.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Bojan, 54, BiH)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Recesija je po njihovem mnenju tudi razlog, zakaj bodo slovenska podjetja raje zaposlila Slovenca, kot tujca. Danes se dela ve\u010d, a za manj denarja. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Opazile smo tudi, da se pridobljena izobrazba intervjuvanih velikokrat ne ujema z dejanskim delovnim mestom, ki ga imajo v Sloveniji. Vsi imajo ni\u017eja delovna mesta, ali pa so celo nezaposleni, kar v ve\u010dji meri dr\u017ei za priseljence iz dr\u017eav Latinske Amerike. Tako pravi Eva iz Kolumbije:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbNimam zaposlitve. Sem ekonomski tehnik, vendar ne dobim slu\u017ebe. Pre\u017eivlja me mo\u017e. Sem \u0161la na ve\u010d razgovorov, vendar me niso sprejeli. Pri ve\u010dini je jezik razlog, da jim ne ustrezam\u00ab. (<\/i><\/span><\/span><\/span>Eva, 34, Kolumbija)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Smo pa ugotovile, da je majhno \u0161tevilo priseljenih Latinoameri\u010danov v Sloveniji lahko tudi pozitivna okoli\u0161\u010dina, saj se poznajo med seboj, si pomagajo ter uporabijo svoj socialni kapital, ki so si ga pridobili s prebivanjem v Sloveniji. Ta pa je seveda bistveno manj\u0161i od socialnega kapitala Slovencev, njihova mre\u017ea poznanstev namre\u010d ni tako razvejana. Tako pravi Pablo:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbIn ta direktor, smo imeli sestanek sa delovno, on me gleda, gleda, me vpra\u0161a, re\u010de meni: \u00bbod kje si ti?\u00ab \u00bbIz Peruja.\u00ab In on imel je v Ljubljani en prijatelj, re\u010de: \u00bbje Pan\u010do moj prijatelj\u00ab, \u00bbtudi moj prijatelj, sem reku\u00ab. To je pozitivno. In sem \u0161el delat na Mercator. Sem rekel: \u00bbjaz ne govorim dosti, jaz govorim slabo\u00ab. \u00bbNe skrbi bomo uredili.\u00ab Mi je pomagal ja. Ja. To je dobro. <\/i><\/span><\/span><\/span>(Pablo, 36, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Priseljenci tudi sami razmi\u0161ljajo o razlogih, zakaj ne dobijo slu\u017ebe v Sloveniji. Pri ve\u010dini kot \u017ee omenjeno, je problem slabega znanja jezika, \u0161e posebej govorjenja. Med razlogi, ki so jih omenili, pa velja izpostaviti tudi misel Isaaca, ki meni, da je prestar: <\/span><\/span><\/span>\u00bbmogo\u010de I am very old, I dont know\u00ab.<\/i><\/span><\/span><\/span> Edina priseljenka iz Latinske Amerike pa meni, da je poleg jezika na razgovoru zavrnjena tudi zaradi videza. Opa\u017eajo tudi veliko razliko v na\u010dinu dela, slovenski sistem je druga\u010den od perujskega in to jim je na za\u010detku povzro\u010dalo kar velike te\u017eave. Latinoameri\u010danom v na\u0161em vzorcu njihova naravna odprtost ve\u010dkrat pomaga do slu\u017ebe, saj znajo pograbiti prilo\u017enosti, ki se jim ponujajo. Tudi priseljenci iz biv\u0161e Jugoslavije so bili pri iskanju slu\u017ebe samoiniciativni. Vsi so si \u017eeleli imeti slu\u017ebo in biti neodvisni. Ena sogovornica pa je ugotovila, da je raje doma pred televizijo, kot pa da bi imela slu\u017ebo, v kateri se ne po\u010duti dobro. Zato tudi ni ukrepala, ko so jo odpustili kmalu po tem, ko je povedala, da je zanosila. Uradno dogodka sicer nista bila povezana, vendar je sama imela ob\u010dutek, da so jo odpustili ravno zaradi tega.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a><\/a> Teza 3<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> V primeru diskriminacije na delovnem mestu\/v \u0161oli se priseljenci nanjo pogosto ne prito\u017eijo takoj ali pa tega sploh ne storijo.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Navezuje se na prej\u0161njo tezo, ki smo jo obravnavale. Tukaj bi se bolj osredoto\u010dile na pravni vidik, kam se lahko priseljenci obrnejo v primeru diskriminacije, kak\u0161ne imajo pravne mo\u017enosti, koliko so seznanjeni s svojimi pravicami. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Klinar pravi, da je imigrant, ki dela v imigrantski dru\u017ebi, le-tej v dolo\u010denem obdobju dobrodejen, ker je zadol\u017een za manj vredna dru\u017ebena dela, isto\u010dasno pa ni dobrodo\u0161el in ni socialno priznan ter \u017eivi v dvomih, koliko \u010dasa bo tej dru\u017ebi \u0161e koristen. Njegovo stanje mu onemogo\u010da razvoj socialne identitete v imigrantski dru\u017ebi. To pa nadome\u0161\u010da s krepitvijo svoje etni\u010dne identitete (Klinar, 1985: 16, 17). Ta strah pred izgubo zaposlitve lahko imigrantom onemogo\u010da morebitne prijave kaznivih dejanj, kot je diskriminacija. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Slovenija je \u010dlanica ve\u010d mednarodnih organizacij, zato bomo na tem mestu na kratko predstavile mednarodne pravne vire, ki zagotavljajo enako obravnavo oziroma prepoved diskriminacije. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

– Organizacija zdru\u017eenih narodov (OZN)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Najpomembnej\u0161i pravni vir je Splo\u0161na deklaracija o \u010dlovekovih pravicah, ki je temelj mednarodnega prava. Dolo\u010da, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enake pravice ter da so vsi ljudje upravi\u010deni do u\u017eivanja vseh pravic in svobo\u0161\u010din, ne glede na njihove osebne okoli\u0161\u010dine. Prepoved diskriminacije je zapisana v 7.\u010dlenu- vsi ljudje so enaki pred zakonom in imajo pravico do pravnega varstva pred diskriminacijo. Deklaracija sicer ni pravno zavezujo\u010da, je pa njena vsebina mednarodno sprejeta in ima zna\u010daj ob\u010dega mednarodnega prava, ki je zavezujo\u010de za vse dr\u017eave. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

– Mednarodna organizacija dela (MOD)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Ukvarja se s preu\u010devanjem razli\u010dnih problemov na podro\u010dju dela in \u017eivljenja delavcev, delovnih in industrijskih razmerij, mednarodnih norm itd. Spodbuja sodelovanje med delavci, delodajalci in vlado.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

– Svet Evrope<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Spodbuja skupni demokrati\u010dni in pravni prostor, s poudarkom na za\u0161\u010diti \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din. Za\u0161\u010dito pred diskriminacijo imajo vsi posamezniki, ki se nahajajo na ozemlju katerekoli dr\u017eave podpisnice. Pomembna je tudi dolo\u010dba o prepovedi razlikovanja gleda na katerokoli osebno okoli\u0161\u010dino. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

– Evropska Unija (EU)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Zakonodaja prepre\u010duje diskriminacijo na splo\u0161no, pa sprejete pa so tudi direktive, ki so posve\u010dene prepovedi diskriminacije to\u010dno dolo\u010denih osebnih okoli\u0161\u010din. V posebni direktivi je \u0161e posebej izpostavljena prepoved diskriminacije na podlagi dr\u017eavljanstva. Kot diskriminacija so razgla\u0161ene tudi razli\u010dne oblike oviranja, zaradi katerih bi oseba bila postavljena v neenak polo\u017eaj v primerjavi z drugimi. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Tudi na dr\u017eavni ravni so bili sprejeti posebni zakoni in direktive, ki urejajo problem diskriminacije. V slovenski <\/span><\/span><\/span>Ustavi<\/i><\/span><\/span><\/span> je poglavje, ki se nana\u0161a na \u010dlovekove pravice in temeljne svobo\u0161\u010dine- gre za prepoved diskriminacije na kakr\u0161ni koli osnovi. Potem so tu \u0161e <\/span><\/span><\/span>Zakon o delovnih razmerjih<\/i><\/span><\/span><\/span>, kjer je prepoved diskriminacije temeljno na\u010delo tako v postopku zaposlovanja kot v \u010dasu trajanja delovnega razmerja; <\/span><\/span><\/span>Kazenski zakonik<\/i><\/span><\/span><\/span> poleg pozitivne diskriminacije ureja tudi kazenske sankcije v primeru kr\u0161enja pravic<\/span><\/span><\/span>; Zakon o uresni\u010devanju na\u010dela enakega obravnavanja<\/i><\/span><\/span><\/span> pa dolo\u010da izhodi\u0161\u010da za zagotavljanje enakega obravnavanja vsakega posameznika pri uveljavljanju njegovih pravic in obveznosti, isto\u010dasno pa prepoveduje viktimizacijo (diskriminirana oseba ne sme biti izpostavljena neugodnim posledicam zaradi ukrepanja). (Dolenc, 2011)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V primeru diskriminacije je vsakdo upravi\u010den do brezpla\u010dnega prvega pravnega nasveta, kjer se pridobijo vse pomembne informacije glede pravnega polo\u017eaja, kako ukrepati, pa tudi o pri\u010dakovanih stro\u0161kih postopkov. Od \u017eeljenega rezultata in zaznane diskriminacije je odvisen nadaljnji potek dogajanja. Najpogosteje se obrne na zagovornika na\u010dela enakosti, lahko pa tudi varuha \u010dlovekovih pravic, vlo\u017ei pa se tudi prijavo na pristojno in\u0161pekcijo. Za huj\u0161a diskriminatorna dejanja pa se lahko vlo\u017ei civilno sodbo ali celo kazensko ovadbo. V primeru, da se o\u0161kodovancu zdi, da slovenski organi niso ustrezno oziroma zadovoljivo odlo\u010dili, lahko spro\u017ei postopek pred mednarodnim telesom ali sodi\u0161\u010dem, pristojnim za ugotavljanje kr\u0161itev dolo\u010db mednarodnih pogodb, ki zadevajo \u010dlovekove pravice, med drugim tudi pred Evropskim sodi\u0161\u010dem za \u010dlovekove pravice (Murgel, v Devetak, 2007; 119).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Pri obeh skupinah migrantov smo zaznale, da se reakcije \u017eensk na diskriminacijo razlikujejo od mo\u0161kih. Na odnos do \u017eensk vpliva tudi videz, kar bomo obravnavale pri predsodkih in stereotipih. Na delovnih mestih pa na diskriminatorno vedenje do \u017eensk vpliva predvsem kombinacija videza in neznanja jezika. Pri mo\u0161kih migrantih diskriminacije zaradi videza nismo zaznale. Pokazalo se je, da so se \u017eenske v manj\u0161i meri obrnile na pristojne organe, ki bi glede diskriminacije lahko odreagirali in ustrezno ukrepali. Ve\u010dkrat so se obrnile na mo\u017ea, dru\u017eino ali ostale tiho ter pravno niso ukrepale. V enem primeru je to privedlo, do resnih zdravstvenih posledic. Tako pravi Alma iz BiH: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbZelo hudo je bilo, zaradi tega sem tudi invalidsko upokojena, ker sem tudi zaradi tega zbolela. Zaradi tega, ker se nismo razumeli v slu\u017ebi.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Alma, 58, BiH)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

To se je zgodilo sicer med vojno v Bosni in Hercegovini, ki je vplivala tudi na \u017eivljenje priseljencev v Sloveniji. Razkoli so se pokazali predvsem na podro\u010dju vpra\u0161anja vere, jasno je bilo opaziti sovra\u0161tvo med katoliki in muslimani. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Mo\u0161ki so, po drugi strani, reagirali bolj burno, se soo\u010dili s povzro\u010diteljem diskriminacije, \u010deprav tudi oni niso poro\u010dali nadrejenim. A tudi oni niso reagirali takoj. Zanimiv se nam je zdel primer Juana iz Peruja, ki je bil diskriminiran s strani srbske nadrejene, zaradi neznanja srbskega jezika v slovenskem podjetju. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbEna izmed mojih \u0161efic je Srbkinja. In ona je ravnala z mano, kot da sem najslab\u0161i na svetu. Rekla mi je veliko grdih besed. Hotela me je vre\u010di s slu\u017ebe. Enkrat mi je rekla, da ne morem delati, \u010de je ne razumem. In sem ji odvrnil: \u00bbAmpak, zakaj \u0161e ti ne govori\u0161 slovensko, \u010de si v Sloveniji. Kako lahko pri\u010dakuje\u0161, da te bom razumel, \u010de mi govori\u0161 srbsko\u00ab. <\/i><\/span><\/span><\/span>(Juan, 30, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Se je pa vse re\u0161evalo v okolju, kjer se je problem pojavil, nismo imele primera, kjer bi se vpletla kak\u0161na neodvisna pravna organizacija ali celo sodi\u0161\u010de. Ugotovile smo, da so diskriminirani priseljenci v na\u0161em vzorcu raje ostali tiho zaradi ve\u010d razlogov. Pri starej\u0161ih se poka\u017ee vpliv konservativne vzgoje, da je treba ostati tiho. Nekateri so dogodkom pripisovali manj\u0161o vrednost, dokler jih na to niso opozorili sodelavci. Bili so tudi hvale\u017eni, \u010de je na dogodek opozoril nekdo drug, ki je bil nepristranski, saj sami niso vedeli, ali niso mogo\u010de preve\u010d ob\u010dutljivi. Prav tako se niso \u017eeleli izpostavljati ali po njihovo, povzro\u010dati problemov. Poleg strahu pred posledicami, ki zavira vsakr\u0161no prijavo, pa smo zaznale tudi dvom ali mu bodo sploh verjeli- ker je priseljenec, ima sploh pravico kaj re\u010di, ali more potrpeti.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a><\/a> Teza 4<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Priseljenci so v razli\u010dnih stopnjah podvr\u017eeni stereotipom in predsodkom.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V na\u0161i \u010detrti tezi predpostavljamo, da so tako priseljenci iz biv\u0161ih Jugoslovanskih dr\u017eav kot priseljenci iz Latinske Amerike v razli\u010dnih stopnjah podvr\u017eeni stereotipom in predsodkom.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Za za\u010detek potrebujemo definicijo predsodkov. Le-te Marjana Ule definira kot \u00bbneformalne institucije vsakdanjega sveta, ki prevajajo dolo\u010dene stvarne odnose neenakopravnosti, dominance in podrejenosti med dru\u017ebenimi skupinami v obmo\u010dje vsakdanjosti\u00ab (Ule, 2005: 12). Za svoj obstoj potrebujejo simbolne sisteme: besede, govor, geste in ustrezne sisteme interpretacije in kodiranja, ki sami prav tako temeljijo v ute\u010deni praksi komuniciranja oziroma socialne interakcije med ljudmi\u00ab (Ule, 2005: 28). Kuhar pa pravi, da so predsodki in stereotipi temelj diskriminacije in so globoko zakoreninjeni v kulturi dolo\u010dene dru\u017ebe (Kuhar, 2009:15).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Pojavlja se kvalitativna sprememba v izra\u017eanju predsodkov. Tradicionalne predsodke, to so \u00bb\u201cpovr\u0161inske\u201d razlike med ljudmi v barvi ko\u017ee, spolu, obi\u010dajih, vsakdanjem vedenju\u00ab nadome\u0161\u010dajo moderni predsodki: \u00bb\u201cglobinske\u201d razlike, ki niso neposredno opazne; na razlike v izobrazbi, kulturni ravni, religiji, v telesnem in du\u0161evnem zdravju, \u017eivljenjskem stilu.\u00ab (Ule, 2005: 12). Antipatija do dolo\u010denih dru\u017ebenih skupin se ne izra\u017ea ve\u010d neposredno ampak prikrito, simbolno. Uveljavlja se simbolni rasizem, odklonilni rasizem. (prav tam: 21, 22)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Ule potrjuje, da je \u00bbtemeljno polje delovanja in razvoja predsodkov vsakdanji svet ljudi, vsakdanje interakcije z drugimi in druga\u010dnimi, kot smo \u201cmi\u201d, \u010deprav je res, da predsodki segajo na vsa podro\u010dja dru\u017ebenega \u017eivljenja.\u00ab (Ule, 2005: 27). Predsodki so torej del na\u0161ega vsakdana, v \u0161oli, slu\u017ebi, doma in na vseh drugih podro\u010djih na\u0161ega \u017eivljenja. Ule pravi, da se poka\u017eejo v \u00bbnespo\u0161tljivem, netolerantnem ali prezirljivem odnosu do drugih oziroma druga\u010dnih; do pripadnikov drugih narodov, etni\u010dnih skupnosti, ras, kultur, do oseb z druga\u010dnimi \u017eivljenjskimi slogi, religioznimi, spolnimi usmeritvami.\u00ab (prav tam: 27)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Kot pravita Jost in Banaji (1994) \u00bbpredsodki podpirajo, racionalizirajo in legitimirajo obstoje\u010di status quo v dani dru\u017ebi. To je njihova ideolo\u0161ka funkcija. Opravi\u010dujejo izkori\u0161\u010danje marginalnih skupin, razlagajo bedo in nemo\u010d dolo\u010denih skupin in uspeh drugih s tem, da naredijo te razlike za dozdevno upravi\u010dene in naravne.\u00ab (v Ule, 2005: 29)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Rutina vsakdanjega \u017eivljenja zahteva hitre in enostavne re\u0161itve, zato se zatekamo k poenostavitvam stvarnosti, sem spadajo tudi predsodki (predstavljajo stereotipna, enostranska prepri\u010danja ali sodbe). Proces diferenciacije vodi do zavra\u010danja vsega, kar ne sodi v posameznikov okvir, tako s primerjavo dodelimo sebi ugodnej\u0161o podobo in samopodobo, ob\u010dutek ve\u010dje uspe\u0161nosti in ve\u010dvrednosti. Izra\u017eanje predsodkov je tako psiholo\u0161ki pripomo\u010dek za samoume\u0161\u010danje in razvoj osebnostne identitete, pa tudi instrument preme\u0161\u010danja agresije iz dejanskih razlogov na nadomestne objekte. (Devetak, 2007: 46, 47)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Iz pogovorov smo ugotovile, da na\u0161i respondenti menijo, da Slovenci v sebi nimamo vcepljenih nekih ve\u010djih predsodkov do Latinoameri\u010danov. Anketiranci menijo, da smo Latinoameri\u010dane v ve\u010dini primerov lepo sprejeli, medtem ko so predsodki o prebivalcih iz biv\u0161e Jugoslavije bolj zakoreninjeni v na\u0161i podzavesti in se jih zato te\u017eje otresemo.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Na\u0161i anketirani iz Latinske Amerika imajo ve\u010dinoma pozitivne izku\u0161nje s Slovenci. To potrjujejo naslednji citati:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbKak\u0161en je bil odnos doma\u010dinov, Slovencev do vas, preden so vas spoznali, se pravi na za\u010detku?\u00ab \u2012 \u00bbJa, jaz imam rad ta vas, kjer jas \u017eivim, zato ker je ljudi, je odprta, ma ne samo kle, za Kras govorimo, ker ljudi ja je zelo odprta, dobra, fajn, ne vem, meni je super.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Pablo, 36, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbLjudje so bili vedno prijazni z mano. Nikoli nisem imel te\u017eav, nasprotno, prvi dve leti, ko sem bil tukaj, so vedno ljudje govorili: “O, ti si iz Peruja, gremo na pivo, te povabimo!”\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Juan, 30, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u010ce se je diskriminacija vendarle zgodila, so jo pripisovali karakternim zna\u010dilnostim posameznih oseb. Poro\u010dali pa so o diskriminacijah na uradih in v pisarnah ter o diskriminacijah zaradi jezika. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbvelikokrat so uslu\u017ebenci (na uradih) neprijazni, oz. hladni. Ne vzamejo si \u010dasa, da ti dolo\u010dene stvari razlo\u017eijo. V Kolumbiji so nekatere stvari ali postopki druga\u010dni kot tukaj in jih sprva nisem razumela. Pa potem te po\u0161iljajo sem in tja in \u0161e sami ne vejo, kje mora\u0161 kaj urediti.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Eva, 34, Kolumbija)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbme ustavi policaj na kri\u017ei\u0161\u010de, okroglo, ja, im me ustavi in re\u010de: \u00bbosebni papir, dokument.\u00ab Sem dal vsi dokument in pol re\u010de: \u00bba ti si pa Peruj\u010dan a. Ti treba menjat vozni\u0161ko slovensko.\u00ab \u00bbMa ne ne, moj vozni\u0161ko je \u0161pansko, evropska unija.\u00ab \u00bbNe, ne ti bo\u0161 pla\u010dal kazen.\u00ab Samo ta dan ja so dali meni kazen, veliko kazen. Ja 500 evrov e. Je policaj zamenjal, \u010de je evropska unija ne rabi\u0161 nov vozni\u0161ko. Potem nam je en pomagal, kazen potem izbrisana.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Pablo, 36, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Na istih podro\u010djih, torej na uradih in v pisarnah ter na podro\u010dju neznanja jezika, so bili diskriminirani tudi intervjuvani iz biv\u0161e Jugoslavije.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Respondenti iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije diskriminacijo do\u017eivljajo preko stereotipnih predstav o \u00bbju\u017enjakih\u00ab, da so fizi\u010dni delavci, neizobra\u017eeni, nekulturni. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbMe je eden vpra\u0161al iz kje sem. Pomojem zato, ker je pa\u010d priimek na -i\u0107. Sem mu povedal, da sem se preselu iz Bosne [\u2026] in me enkrat vmes za\u010dne tisti spra\u0161evat, kdaj bomo kon\u010dno dokon\u010dal neko cesto. [\u2026] On je kar domneval, da jaz to delam. […] Je rekel, da je sklepal iz tega, da sem bil s tem prijateljem in ker sem imel tok porjavelo ko\u017eo. To se mi je zdelo \u0161e posebej neumno takrat.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Bojan, 54, BiH)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Pojavi se tudi vpra\u0161anje vere, kjer je bila gospa iz Bosne in Hercegovine na delovnem mestu dele\u017ena diskriminacije zaradi svoje katoli\u0161ke vere. Ustrahovana in ogro\u017eena je bila s strani drugih priseljenih, muslimanske vere. Takole je povedala:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbPotem, ko se je za\u010dela vojna v Bosni in Hercegovini (1992), so nastali problemi med muslimani in ostalimi. Tukaj se je \u010dutilo, ko so grdo govorili, so rekli, da je treba pobit vse kristjane. Zelo hudo je bilo, zaradi tega sem tudi invalidsko upokojena, ker sem tudi zaradi tega zbolela. Zaradi tega, ker se nismo razumeli v slu\u017ebi.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Alma, 58, BiH)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Pri anketiranih Latinoameri\u010danih se opa\u017ea izku\u0161nja oziranja za \u017eenskami in dobrikanje njihovi lepoti, intervjuvana je poro\u010dala tudi o predsodku, da je prostitutka. Mo\u0161ke bolj zamenjujejo za Indijce, v zadnjem \u010dasu begunske krize pa tudi za Sirce. Po drugi strani pa jih imajo tudi za latino loverje. So pa na\u0161i sogovorniki omenjali, da so veliko predsodkov do\u017eiveli od pripadnikov biv\u0161e Jugoslavije. Na\u0161e ugotovitve potrjujejo naslednji citati:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbEna gospa starej\u0161a mi je rekla: \u00abVidim veliko takih, ste iz Sirije ane?\u00bb Zaradi barve ko\u017ee. I dont know, maybe people stra\u0161i, strah.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Isaac, 46, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbNo, mogo\u010de so v\u010dasih mladi (Slovenci) malo ljubosumni, dojemajo me kot “latino loverja” in mislijo, da jim bom speljal vse punce.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Juan, 30, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Ugotovile smo, da so na\u0161i anketirani priseljenci res v razli\u010dnih stopnjah podvr\u017eeni stereotipom in predsodkom. Tako smo na\u0161o tezo potrdile. Vseeno pa smo opazile, da vnaprej izoblikovanih predsodkov o Latinoameri\u010danih skorajda ni. Na\u0161i respondenti menijo, da bi lahko bila njihova kultura Slovencem relativno neznana, zato bi bilo diskriminacije manj. Pomembno vpliva tudi dejstvo, da so Latinoameri\u010dani kot priseljenci relativno novi in malo\u0161tevilni. Nasprotno pa so priseljenci z juga slovenski kulturi dobro poznani, spreminjal se je tudi odnos do njih. \u0160e v \u010dasu skupne dr\u017eave so bili za\u017eelena in potrebna delovna sila, v \u010dasu recesije pa so v o\u010deh nekaterih le dodatni stro\u0161ek in skrb za dr\u017eavo. Latinoameri\u010dani so se izkazali tudi za bolj odprte in zgovorne osebe, ki la\u017eje navezujejo stike. Veliko pa vpliva tudi videz, stereotipno ju\u017enjake vidimo kot ‘trenirkarje’, medtem ko so Latinoameri\u010dani bolj urejeni.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a><\/a> Teza 5<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Po mnenju priseljencev je \u017eivljenje v Sloveniji zanje bolj\u0161e kot v izvorni dr\u017eavi.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Na\u0161a peta teza temelji na domnevi, da je \u017eivljenje v Sloveniji za priseljence bolj\u0161e, kot \u010de bi ostali v dr\u017eavi svojega izvora. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Kot pravi Verli\u010d Christensenova, je prilagajanje v novem okolju odvisno tako od novega kot od primarnega okolja. Na prilagajanje vpliva tudi izobra\u017eevanje, zaposlitev in spodbude dru\u017eine. Imigranti se lahko prilagodijo hitro, postopno ali pa se tudi ne prilagodijo ( 2002). Vsi na\u0161i respondenti so se novi dru\u017ebi vsaj delno prilagodili in nih\u010de ni poro\u010dal o popolni segregaciji v imigrantski dru\u017ebi.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Posamezniki lahko sledijo na\u010dinu \u017eivljenja nove dru\u017ebe in sprejmejo njihove mo\u017enosti za bolj\u0161e \u017eivljenje. Lahko pa jim ti predstavljajo problem zaradi razli\u010dnega sistema delovanja, jezika ipd. To smo opazili pri ve\u010d respondentih:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbbilo mi je te\u017eko, ker nisem znal jezika, na za\u010detku. Govoril sem angle\u0161ko. Zelo je bilo zmedeno, ker je na\u010din dela v Sloveniji druga\u010den kot v Peruju. Tukaj ti predpi\u0161ejo zdravila, medtem ko v Peruju ti dajo vse, kar si \u017eeli\u0161.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Juan, 30, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbko smo pri\u0161li sem, sem se pa moral nau\u010dit. \u0160ola je bil kar velik \u0161ok zame. Sem se pol, en teden prej probal u\u010diti sloven\u0161\u010dino, pa ni ravno \u0161lo. […] (kasneje) sem se kar hitro nau\u010dil slovensko. Saj druga\u010de ne gre, \u010de poslu\u0161a\u0161 pri vseh predmetih vse v sloven\u0161\u010dini.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Ernes, 23, BiH)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Ker imajo vsi intervjuvani ni\u017eje delovno mesto, kakr\u0161na je njihova izobrazba, se upravi\u010deno spra\u0161ujejo, ali bi bili bolj uspe\u0161ni v svoji dr\u017eavi.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V intervjujih smo ugotovile, da se intervjuvanim Latinoameri\u010danom Slovenija zdi bolj varna, bolj mirna in \u010dista. Izpostavljajo tudi upo\u0161tevanje pravil in manj korupcije na vsakodnevni ravni. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbJaz \u017eivim tle, to je moja hi\u0161a, dom. Se po\u010dutim doma. Ni isto kot moja hi\u0161a v Peruju samo za mene je druga hi\u0161a, dom.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Pablo, 36, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbAlso dont like the system in Peru, the coruption. Tukaj ni toliko ljudi, ni toliko coruption. I dont feel that here, you watch tv, but i dont understand the news, dont know korupcija. Maybe, maybe. But i feel also secure here.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Isaac, 46, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Intervjuvanim iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije je v Sloveniji v\u0161e\u010d narava, gospodarska razvitost, bli\u017eina vsega in odnosi s sosedi. To vidimo v naslednjih citatih:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbSlovenija mi je, kot dr\u017eava zelo v\u0161e\u010d. Je lepa, ima \u010dudovito naravo, tudi ljudje so v redu. Ampak zmeraj pa pogre\u0161am Makedonijo. Grem tja, kadar lahko. Vsako leto vsaj enkrat, gremo z otroci. […] Moje \u017eivljenje tukaj je lepo. Saj tudi doli ni bilo slabo. Je pa Slovenija druga\u010dna.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Milena, 42, Makedonija)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbSlovenija je bolj razvita (kot Bosna), so druga\u010dni ljudje, bolj skrbijo za naravo, za okolje, Slovenija je urejena in lepa.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Alma, 58, BiH)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Vsi intervjuvani so si tukaj ustvarili dom, dru\u017eino, nekateri imajo otroke, vsi pa dolo\u010den krog prijateljev. Latinoameri\u010dani pogre\u0161ajo stike z izvorno dru\u017eino, a zaradi velike razdalje svojcev ne morejo obiskovati tako pogosto, kot bi si \u017eeleli. Pogre\u0161ajo tudi svojo kulturo ter hrano. Ne razmi\u0161ljajo pa o vrnitvi nazaj, saj je Slovenija zdaj za njih postala dom. Tu so jih ljudje lepo sprejeli. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbDobila sem novo dru\u017eino, nove prijatelje, spoznala sem novo kulturo, jezik, ljudi, naravo. […] Izgubila sem samostojnost, ker nimam zaposlitve. \u017dalostna sem tudi, ker ne morem biti ves \u010das z mojo dru\u017eino iz Kolumbije.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Eva, 34, Kolumbija)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

(S prihodom v Slovenijo sem izgubil) \u00bbtrenutke z mojo dru\u017eino, rojstvo ne\u010daka, praznovanje rojstnih dni, Bo\u017ei\u010de z dru\u017eino. Zelo pogre\u0161am svojo dru\u017eino.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Juan, 30, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Intervjuvanim iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije se zdi, da jim \u017eivljenje v Sloveniji verjetno prina\u0161a bolj\u0161e mo\u017enosti, kot \u010de bi ostali v izvorni dr\u017eavi, tako kar se ti\u010de slu\u017ebe kot tudi visoko\u0161olske izobrazbe. \u010ceprav se tudi v dr\u017eavah biv\u0161e Jugoslavije ob\u010duti napredek in tam ljudje, po mnenju ene intervjuvanke, ne \u017eivijo bistveno slab\u0161e.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbOni dol niso ni\u010d na slab\u0161em. V BiH imajo vsi vse, moji sorodniki. Imajo hi\u0161e, avtomobile. […] samo oni \u017eivijo bolj razko\u0161no. Imajo razko\u0161ne poroke, pogrebe, zato nimajo, ker vse dajo v u\u017eitke. Veliko ro\u0161tiljajo, veliko pe\u010dejo pra\u0161i\u010de.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Alma, 58, BiH)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Razlogi, ki so na\u0161e respondente iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije prepri\u010dali, da so ostali v Sloveniji, so verjetno politi\u010dne razmere. Balkan so pretresale vojne, posledice so vidne \u0161e danes, Bosna je revna dr\u017eava, kjer ni toliko mo\u017enosti za uspeh, \u010deprav bi lahko rekli, da se razmere po\u010dasi izbolj\u0161ujejo. Ve\u010dina anketiranih ne ob\u017ealuje prihoda v Slovenijo. Izpostaviti moramo le Almo iz Bosne in Hercegovine, ki je trpela diskriminacijo na podlagi vere v Sloveniji, v \u010dasu vojne. Kljub fizi\u010dni odmaknjenosti je do\u017eivljala diskriminacijo in \u010dutila posledice odnosov med balkanskimi kulturami in religijami. Povedala je naslednje:<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbVe\u010dkrat sem v \u017eivljenju rekla: \u00bbBolje bi bilo, da bi ostala v Hercegovini, da bi \u010duvala ovce, da se nikoli ne bi poro\u010dila, kakor da sem pri\u0161la sem.\u00ab Bolj\u0161e je ostat, itak moram umreti, bolje je, da umre\u0161, tam kjer si, da ne gre\u0161 nikamor. Tako da ne bi priporo\u010dala nikomur, niti sedaj svoji h\u010derki, da gre drugam, ker to, da gre\u0161 \u017eivet v drugo okolje \u017eivet, to je tako trpljenje za psiho. Ker jaz sem Hrvatica, mo\u017e je pravoslavne vere, je Srb, ona je Slovenka, ona je tukaj rojena. In ona bo najbolj sre\u010dna, \u010de bo ostala tukaj. In vsak je najbolj sre\u010den, \u010de ostane na svoji zemlji. Za mene osebno je bilo zelo hudo iti nekam drugam \u017eivet.\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Alma, 58, BiH)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Anketirani Latinoameri\u010dani menijo, da Slovencem dajejo ob\u010dutek, da so manj obremenjeni s prihodnostjo, bolj optimisti\u010dno gledajo naprej. V na\u0161i kulturi so zanimivi, izstopajo po svoji odprtosti, zgovornosti, neobremenjenosti in so tudi zato dobro sprejeti med svojimi prijatelji in se v Sloveniji dobro po\u010dutijo. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00bbVedno sem imel \u017eeljo po avanturah, s prihodom sem bolje spoznal kulturo Jugoslavije, prej niti nisem vedel za Slovenijo. Zanimam se za kulturo, jezik, hrano. In \u017eelim se znajti kot Slovenec\u00ab <\/i><\/span><\/span><\/span>(Juan, 30, Peru)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a><\/a> Zaklju\u010dek<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Skozi intervjuje smo ugotovile in pokazale, da ima za priseljence velik pomen znanje jezika dr\u017eave prihoda, kar je na\u0161im intervjuvancem povzro\u010dalo veliko te\u017eav. Slabo poznavanje jezika se pogosto odra\u017ea tudi v diskriminaciji, tako na delovnem mestu ali v \u0161oli, kot tudi na uradih in v vsakdanjem \u017eivljenju. Mnenja smo, da je tu priseljencem iz biv\u0161e Jugoslavije v na\u0161em vzorcu te\u017eje, ker se prav zaradi podobnosti jezikov od njih pri\u010dakuje bolj popolno znanje sloven\u0161\u010dine. Napake so hitreje opa\u017eene in bolj vplivajo na odnos do priseljencev. Od Latinoameri\u010danov se znanja jezika ni pri\u010dakovalo toliko, verjetno tudi zaradi druga\u010dne obravnave in ve\u010dje jezikovne oddaljenosti \u0161panskega jezika. Seveda pa je tu potrebno poudariti, da tak odnos velja predvsem za neformalno dru\u017eenje, ker je, kot se ka\u017ee med na\u0161imi intervjuvanci, pravilno znanje slovenskega jezika v slu\u017ebi in pri njenem iskanju, zelo pomembno.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Kot drugi pomemben dejavnik se ka\u017ee pomembnost dru\u017eine ali kako druga\u010de oblikovane socialne mre\u017ee v dr\u017eavi prihoda. Ta pomaga pri iskanju zaposlitve, torej ekonomski integraciji in pri drugih oblikah integracije, hkrati pa se pojavlja tudi kot za\u0161\u010dita in opora pri izku\u0161njah diskriminacije. Zaradi razlike v samem \u0161tevilu priseljencev je mre\u017ea teh iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije \u0161ir\u0161a in bolj razvejana, v manj\u0161i meri pa se ka\u017ee njena prisotnost tudi med priseljenci iz Latinske Amerike. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Opazile smo, da se je v na\u0161ih intervjujih kazalo tudi zelo minimalno poro\u010danje in prijavljanje diskriminacije <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Najve\u010dkrat so se na\u0161i intervjuvanci soo\u010dali s individualno diskriminacijo. Pogosto se pri obeh skupinah pojavlja tudi etni\u010dno profiliranje, ki tako priseljencem pripisuje dolo\u010dene stereotipne lastnosti, ki vplivajo na njihovo nadaljnjo obravnavo. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Med analizo intervjujev smo se soo\u010dale tudi z nekaterimi problemi. Pri na\u010drtovanju smo bile mnenja, da smo se z vpra\u0161anji v intervjujih omejile zgolj samo na diskriminacijo, vendar ta zajema tako \u0161irok spekter izku\u0161enj in definicij, da je bila kljub temu analiza v nekaterih to\u010dkah te\u017eja. V na\u0161em vzorcu so se pojavljale tudi osebe, ki se osebno niso po\u010dutile diskriminirane, smo pa do primerov diskriminacije pri\u0161le \u0161ele posredno, preko dalj\u0161ega pogovora. Zato smo menja, da bi na\u0161o raziskavo lahko izbolj\u0161ale s \u0161e dalj\u0161imi in podrobnej\u0161imi intervjuji, ki bi nam in intervjuvancem dali mo\u017enost o temi govoriti v \u0161e ve\u010dje podrobnosti. Tako bi imele mo\u017enost odkriti \u0161e druge izku\u0161nje diskriminacije, ki se jih intervjuvanci sami ne zavedajo, jim ne pripisujejo velikega pomena ali pa so nanje pozabili. Zdi se nam, da bi bilo potrebno podrobneje raziskati skupino priseljencev iz Latinske Amerike, ker dosedanjih raziskav prav o njih \u0161e nismo zasledile. Za \u0161e bolj\u0161o in podrobnej\u0161o raziskavo o diskriminaciji, bi v na\u0161em vzorcu lahko preverile poznavanje o samih mo\u017enosti prijave in ukrepanja v primeru diskriminacije. S to tematiko smo se v intervjujih ukvarjale le minimalno, zdi pa se nam zelo pomembno, da smo seznanjeni s podatkom, v kolik\u0161ni meri ljudje in predvsem priseljenci, poznajo mo\u017ene na\u010dine ukrepanja v primerih diskriminacije.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> 1<\/span><\/span><\/span><\/span><\/a><\/u><\/span><\/span> Latinska Amerika zajema Srednjo in Ju\u017eno Ameriko, podatki na Statisti\u010dnem uradu RS pa so deljeni na priseljence iz Ju\u017ene Amerike in priseljence iz Srednje in Severne Amerike. Odlo\u010dile smo se za uporabo zgolj podatka o priseljencih iz Ju\u017ene Amerike.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

26.10.2016<\/p>\n

Gradiva izra\u017eajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stali\u0161\u010da Vlade Republike Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorice: Anja Bricelj, Katarina Ga\u010dnik, Vesna Peri\u0107 Raziskava Zanima nas, ali se izku\u0161nja migrantov oziroma priseljencev iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije bistveno razlikuje od izku\u0161nje priseljencev \u2026<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[224,228],"tags":[],"class_list":["post-6837","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-discrimination-of-migrants","category-texts"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"en","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"sr":{"title":true,"content":false,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6837","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6837"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6837\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10329,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6837\/revisions\/10329"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6837"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6837"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6837"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}