{"id":6771,"date":"2016-11-11T12:49:01","date_gmt":"2016-11-11T12:49:01","guid":{"rendered":"http:\/\/dkis.si\/?p=6771"},"modified":"2023-05-18T11:58:13","modified_gmt":"2023-05-18T11:58:13","slug":"migracije-in-diskriminacija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/en\/migracije-in-diskriminacija\/","title":{"rendered":"Migracije in diskriminacija"},"content":{"rendered":"

Avtorice: Anja Bricelj, Katarina Ga\u010dnik, Vesna Peri\u0107<\/strong><\/p>\n

Migracije<\/strong><\/p>\n

Dru\u017ebeno telo ni stati\u010dno, je spreminjajo\u010de se in v nenehnem gibanju. Prebivalstvo je aktivno in mobilno v vsem geografskem prostoru in \u017ee od nekdaj (Genorio, 1989: 15).<\/p>\n

Obstaja veliko definicij, ki opredeljujejo migracije. Ekonomist Mala\u010di\u010d migracije definira kot \u00bbprostorske premike posameznih prebivalcev ali selivcev iz odselitvenega v priselitveno obmo\u010dje. [\u2026] Selitve so prostorski premiki, zato ozna\u010dujejo prostorsko mobilnost prebivalstva\u00ab (1993: 155). Klinar migracije opredeli kot \u00bbfizi\u010dno gibanje posameznikov ali skupin v geografskem prostoru, ki povzro\u010di trajno spremembo prebivali\u0161\u010da, pri \u010demer je za mednarodne migracije zna\u010dilno, da pride do prestopa dr\u017eavne meje\u00ab (1976: 16). OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) migracije pojmuje kot \u00bbdogodki, selitve med razli\u010dnimi vrstami okolja (mesta, pode\u017eelje) ali med nacionalnimi enotami […]. Migracije so zunanje ali notranje, glede na dr\u017eavne meje ali pa ve\u010detni\u010dno ali ve\u010dnacionalno skupnost, kot je EU. (Verli\u010d Christensen, 2002: 18), Genorio pa dodaja, da so mednarodne migracije \u00bboblika prostorske mobilnosti prebivalstva s permanentno ali temporarno menjavo stalnega prebivali\u0161\u010da (sezonske migracije), preko politi\u010dnih meja posameznih dr\u017eav\u00ab (1989: 25, 26).<\/p>\n

Definicija Organizacije zdru\u017eenih narodov pravi, da je migrant ali migrantka vsaka oseba, ki za\u010dasno ali stalno prebiva v dr\u017eavi, v kateri ni bil\/bila rojena in je s to dr\u017eavo vzpostavila neke pomembne dru\u017ebene vezi.<\/p>\n

Tipologija migracij<\/strong><\/p>\n

Tudi tipologij migracij je veliko, zato bomo izpostavile le nekatere. Tipologija migracij Luk\u0161i\u010d Hacinove\u00ab, ki navaja ve\u010d vzrokov in motivov za izselitev: ti naj bi bili ekonomski, politi\u010dni in voja\u0161ki, osebni in dru\u017einski in pa prisila ali izgon zaradi politi\u010dnega prepri\u010danja in religije. Klinar ekonomske migracije razlaga z ve\u010djimi mo\u017enostmi zaposlitve, ve\u010djimi dohodki in dvigom \u017eivljenjskega standarda. Politi\u010dne in voja\u0161ke migracije temeljijo v iskanju ve\u010d politi\u010dnih pravic, svobode in toleriranju njihovih politi\u010dnih idej. Pri osebnih in dru\u017einskih migracijah se kot glavni razlog pojavlja \u017eelja po doseganju znanja, izobrazbe, kvalifikacij in iskanje mo\u017enosti za profesionalni napredek, hkrati pa so lahko motiv za migracije tudi dru\u017einski in prijateljski odnosi. (Luk\u0161i\u010d Hacin, 1995: 54\u201256).<\/p>\n

Priseljence se ob njihovem prihodu na novo ozemlje vklju\u010duje v socialno kulturni sistem dr\u017eave, kamor so pri\u0161li. Zgodovinsko lahko tukaj razlikujemo med dvema na\u010dinoma tega: asimilacijo in integracijo. Koncept integracije se nana\u0161a na dru\u017ebene in kulturne procese vklju\u010devanja priseljencev v sociokulturni sistem dr\u017eave, v katero so se priselili. Priseljenci lahko prakticirajo kulturo dr\u017eave izvora v javni sferi. Ta proces je dvosmeren, ne spreminjajo in prilagajajo se samo priseljenci, temve\u010d so tudi nosilci kultur znotraj dr\u017eave sprejema pripravljeni sprejeti na novo prispele priseljence in se od njih u\u010diti. (Vre\u010der, 2007:35)<\/p>\n

Poleg integracije in asimilacije obstajata \u0161e dva druga na\u010dina za vklju\u010devanje prisilnih priseljencev v dr\u017eave sprejema: segregacija in marginalizacija. Segregacija nastopi, kadar se ljudi dolo\u010denih etni\u010dnosti naseljuje v dolo\u010dene predele in se jim ne dovoli enakopravnega dostopa do vseh virov, prav tako je manj\u0161e \u0161tevilo stikov med priseljenci in \u010dlani ostalih kultur. Marginalizacija pa je odrinjenje dolo\u010dene skupine na dru\u017ebeno obrobje, stran od virov, kar po\u010dne dr\u017eava. S tem se ustvarja neenakopraven polo\u017eaj. (prav tam, 2007:39,40)<\/p>\n

Diskriminacija<\/strong><\/p>\n

V Sloveniji se prepoved diskriminacije v vseh oblikah ka\u017ee \u017ee v 14. \u010dlenu ustave, ki dolo\u010da, da so vsi dr\u017eavljani pred zakonom enaki ne glede na \u201enarodnost, raso, spol, jezik, vero, politi\u010dno ali drugo prepri\u010danje, gmotno stanje, izobrazbo, dru\u017ebeni polo\u017eaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoli\u0161\u010dino\u201c. Druga\u010de lahko diskriminacijo definiramo, kot dejavnosti ali procese, kjer se posameznikom ali\/in dru\u017ebeni skupini, neupravi\u010deno ustvarja zanje manj ugoden pravni, politi\u010dni, ekonomski ali socialni polo\u017eaj (Townshend-Smith, 1998\/2001:64 v Flander, 2004: 70). Iz sociolo\u0161kega vidika, bi diskriminacijo lahko opredelili, kot obliko dru\u017ebene prakse, ki temelji predvsem na predsodkih in stereotipih prisotnih v neki dru\u017ebi. Njen rezultat pa so razne formalne ali neformalne oblike segregacije, marginalizacije ali izklju\u010devanja. (Kuhar, 2009: 15)<\/p>\n

Glede na pojavne oblike lahko diskriminacijo najprej lo\u010dimo na posredno in neposredno.\u00a0 Posredna diskriminacija obstaja, \u010de neke na videz nevtralne dolo\u010dbe, merila ali ravnanja v enakih ali podobnih situacijah in pogojih postavljajo osebo z dolo\u010deno osebno okoli\u0161\u010dino v manj ugoden polo\u017eaj v primerjavi z drugimi osebami. Neposredna diskriminacija pa se ka\u017ee v neposrednem slab\u0161em obravnavanju neke skupine ali osebe na podlagi njihovih osebnih okoli\u0161\u010din (Bell, 2003 v Strojan, 2005:102). Nadalje lahko lo\u010dimo med individualno in sistemsko diskriminacijo. Pri individualni diskriminacije se ka\u017ee diskriminacija ene osebe ali skupine nad drugo osebo ali skupino. Nasprotno pa je sistemska diskriminacija del pravil ali delovanja neke dru\u017ebene institucije. Tako je diskriminatorno obravnavanje oseb ali skupin lahko vpisano v zakon. Med oblike diskriminacije spadajo tudi nadlegovanje, viktimizacija, etni\u010dno profiliranje, diskriminacija preko povezave, dajanje navodil za diskriminacijo in sovra\u017eni govor. Nadlegovanje obsega neza\u017eeleno delovanje, ki je za osebe \u017ealjivo, poni\u017eujo\u010de in sovra\u017eno. Viktimizacijo do\u017eivljajo osebe, ki so bile diskriminirane in so med iskanjem pomo\u010di ravno zaradi tega ponovno izpostavljene neprijetnim posledicam. Etni\u010dno profiliranje se pojavlja, kadar so osebe rangirane na podlagi etni\u010dne in rasne pripadnosti, na podlagi teh pa se jim pripisuje neke skupne dolo\u010dene lastnosti. Diskriminacija preko povezave je prisotna pri osebah, ki so diskriminirane na podlagi okoli\u0161\u010dine, ki jo ima oseba ali skupina, s katero je ta povezana. Dajanje navodil za diskriminacijo se pojavi, ko neka oseba drugim daje navodilo, kako naj bo dolo\u010dena skupina ali oseba diskriminirana. Sovra\u017eni govor pa je oblika govora, ko oseba druge nagovarja k marginalizaciji, izklju\u010devanju, verbalnemu napadanju dolo\u010dene skupine ali posameznika (Kuhar, 2009: 17,18).<\/p>\n

Okoli\u0161\u010din, zaradi katerih se pojavlja diskriminacija, je ve\u010d. Specifi\u010dno proti rasni diskriminaciji je usmerjena Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,\u00a0 katere podpisnica je tudi Slovenija, ki v prvem \u010dlenu rasno diskriminacijo definira kot:<\/p>\n

\u201eKakr\u0161nokoli razlikovanje, izklju\u010devanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve ko\u017ee, porekla, narodnega ali etni\u010dnega izvora, ki ima namen ali dejanski u\u010dinek onemogo\u010diti komurkoli ali ga prikraj\u0161ati za enakopravno priznavanje, u\u017eivanje ali uresni\u010devanje \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din na politi\u010dnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in vsakem drugem podro\u010dju javnega \u017eivljenja.\u201c (Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, 1965)<\/p>\n

Pri etni\u010dni ali rasni diskriminaciji lo\u010dimo tri pojavne oblike rasizma, ki so med seboj povezani. Prva oblika je marginalizacija, z njo pa je pogosto povezana problematizacija kulture drugih oziroma njihove identiteta. Za vsakdanji rasizem so zna\u010dilne tudi strategije represije ali rezistence, ki te etni\u010dne manj\u0161ine onemogo\u010dajo oziroma se upirajo njihovim zahtevam. (Essed, 1991 v Kuhar, 2009:16)<\/p>\n

LITERATURA<\/p>\n

Devetak, Silvo. (ur.) (2007) Zgodba o uspehu s priokusom grenkobe- diskriminacija v Sloveniji; Maribor: ISCOMET- In\u0161titut za etni\u010dne in regionalne \u0161tudije; Grafiti studio.<\/p>\n

Dolenc, Primo\u017e (2011) Diskriminacija na trgu dela v Sloveniji; Koper: Fakulteta za management.<\/p>\n

Flander, Benjamin (2004) Pozitivna diskriminacija. Ljubljana: Fakulteta za dru\u017ebene vede.<\/p>\n

Genorio, Rado (1989) Slovenci v Kanadi. Slovenes in Canada. Ljubljana: Institut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja.<\/p>\n

Klinar, Peter (1985) Mednarodne migracije v kriznih razmerah. Maribor: Zalo\u017eba Obzorja.<\/p>\n

Kuhar, Roman (2009) Na kri\u017ei\u0161\u010dih diskriminacije. Ve\u010dplastna in intersekcijska diskriminacija. Ljubljana: Mirovni in\u0161titut.<\/p>\n

Luk\u0161i\u010d Hacin, Marina (1995) Ko tujina postane dom: Resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. Ljubljana: Znanstveno in publicisti\u010dno sredi\u0161\u010de.<\/p>\n

Pajnik, Mojca in Zavratnik Zimic, Simona (2003) Migracije- Globalizacija- Evropska unija; Ljubljana: Mirovni in\u0161titut, In\u0161titut za sodobne dru\u017ebene in politi\u010dne \u0161tudije.<\/p>\n

Strojan, Tatjana (2005) Protidiskriminacijska zakonodaja in njeno izvajanje v Sloveniji, v Enakost in diskriminacija: sodobni izzivi za pravosodje. Ljubljana: Mirovni in\u0161titut.<\/p>\n

Ule, Mirjana (2005) Predsodki kot mikroideologije vsakdanjeva sveta, v Mi in oni: nestrpnost na Slovenskem. Ljubljana: Mirovni in\u0161titut.<\/p>\n

Verli\u010d Christensen, Barbara (2002) Evropa v precepu med svobodo in omejitvami migracij. Ljubljana: Fakulteta za dru\u017ebene vede.<\/p>\n

Vre\u010der, Natalija (2007) Integracija kot \u010dlovekova pravica: Prisilni priseljenci iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji. Ljubljana: zalo\u017eba ZRC.<\/p>\n

VIRI<\/p>\n

Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, http:\/\/www.mzz.gov.si\/fileadmin\/pageuploads\/Zunanja_politika\/CP\/Zbornik\/I._CERD_-_Mednarodna_konvencija_o_odopravi_vseh_oblik_rasne_diskriminacije.pdf, 25. 5. 2016.<\/p>\n

Statisti\u010dni urad Republike Slovenije, http:\/\/www.stat.si\/statweb, 3.6. 2016.<\/p>\n

Ustava Republike Slovenije, http:\/\/www.us-rs.si\/media\/ustava.republike.slovenije.pdf, 25. 5. 2016.<\/p>\n

 <\/p>\n

Gradiva izra\u017eajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stali\u0161\u010da Vlade Republike Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorice: Anja Bricelj, Katarina Ga\u010dnik, Vesna Peri\u0107 Migracije Dru\u017ebeno telo ni stati\u010dno, je spreminjajo\u010de se in v nenehnem gibanju. Prebivalstvo je aktivno in mobilno v \u2026<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[224,228],"tags":[],"class_list":["post-6771","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-discrimination-of-migrants","category-texts"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"en","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"sr":{"title":false,"content":true,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6771","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6771"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6771\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10330,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6771\/revisions\/10330"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6771"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6771"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6771"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}