{"id":6754,"date":"2016-10-26T20:53:32","date_gmt":"2016-10-26T20:53:32","guid":{"rendered":"http:\/\/dkis.si\/?p=6754"},"modified":"2023-05-18T11:58:14","modified_gmt":"2023-05-18T11:58:14","slug":"intervju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/en\/intervju\/","title":{"rendered":"Intervju"},"content":{"rendered":"
\"14713791_10154268745264177_3780729393940305638_n\"<\/a>
Lina Vodopivec, \u0161tudentka FDV, Ognjen Radivojevi\u0107, Nika Senica, \u0161tudentka FDV, Biljana \u017diki\u0107, v studiu Radia \u0160tudent<\/figcaption><\/figure>\n

Intervju Nike Senice z Ognjenom Radivojevi\u0107em na Radiju \u0160tudent<\/a>, 22.10.2016<\/p>\n

N: Lep pozdrav poslu\u0161alcem, lep pozdrav Ognjenu iz moje strani.<\/strong><\/p>\n

O: Hvala, lep pozdrav.<\/p>\n

N: Ti si \u010dlovek z migrantsko izku\u0161njo in zelo aktiven pri pomo\u010di beguncem. Sam si do\u017eivel to migrantsko, priseljensko izku\u0161njo. Ali nam lahko pove\u0161, kako je bila razli\u010dna od begunske izku\u0161nje danes? Kak\u0161na je bila tvoja izku\u0161nja?<\/strong><\/p>\n

O: Kot prvo, verjetno je, sigurno je ta moja izku\u0161nja vplivala sploh na moje zanimanje, anga\u017ema v tisti dana\u0161nji situaciji. Namre\u010d jaz sem rojen v Sarajevu, potem sem ve\u010dji del \u017eivljenja \u017eivel v Srbiji in takrat sem \u017ee nekaj za\u010dutil na svoji ko\u017ei kako to izgleda, ko so priseljenci krivi za vse, ker takrat je to tudi obstajalo. Ne vem zakaj je to nekako univerzalna zgodba, \u017ee ko so ne vem prihajali neki nekulturni ljudje iz nekih hribov iz Bosne in kvarili neko\u00a0 lokalno kulturo, tako, da ja na nek na\u010din verjetno zaradi tega imam malo ve\u010d ob\u010dutka za te\u017eave ljudi, ki danes prihajajo, tudi sem se takrat \u017ee sre\u010dal z ljudmi, ki so na nek na\u010din ilegalizirani s strani sistema, ki imajo te\u017eave z urejanjem nastanitve in podobno, tako da valjda da je to na nek na\u010din vplivalo na samo moje zanimanje. Ko so se begunci pojavili v Sloveniji, pred tem pa \u0161e v Srbiji, ko uradno \u0161e ni bila odprta tako imenovana balkanska pot sem jih sre\u010dal v Srbiji. Takrat so ilegalno \u0161li \u010dez Mad\u017earsko, sem jih sre\u010dal v Subotici, v Stari Ciglani, v Kanji\u017ei, kjer so se zbirali in potem ko so pri\u0161li v Slovenijo na mejo, sem se takoj odzval, da sem \u0161el tja pomagat ljudem. Bilo mi je hudo kaj\u00a0 ti ljudje pre\u017eivljajo in na nek na\u010din bilo je hudo kako se je Evropa sploh odzvala na vse to. Sem bil razo\u010daran, da v bistvu na nek na\u010din poskusijo samo eksternalizirati to te\u017eavo in nekako jih pustiti ven iz Evropske unije, tako da ja, vmes sem spoznal veliko ljudi, veliko prijateljev. Dandanes imam prijatelje, prosilce za azil in tiste, ki so dobili status mednarodne za\u0161\u010dite, tako da veliko \u010dasa pre\u017eivljam z njimi.<\/p>\n

N: Na kak\u0161en na\u010din si jim pa pomagal?<\/strong><\/p>\n

O: Zelo razli\u010dno, odvisno od same situacije. Ko so bili na meji,\u00a0 je bilo to na za\u010detku nekak\u0161en humanitaren model. Takrat so bile osnovne potrebe, kot so \u00a0hrana, obleke, informacije, karkoli. Potem se je to spremenilo, zdaj je to zelo odvisno. Ljudje imajo razli\u010dne te\u017eave in jaz jim posku\u0161am pomagati, glede \u00a0iskanja kak\u0161ne zaposlitve ali sploh navajanja na novo okolje ali pa zelo razli\u010dne stvari, ki zmeraj prihajajo individualno od potrebe \u010dloveka.<\/p>\n

N: Zdaj pred kratkim si bil na gr\u0161kem otoku Lezbosu, septembra, in kot vemo je na gr\u0161kih otokih ujetih ve\u010d tiso\u010d beguncev, balkanska pot je zaprta. Kje vidi\u0161 njihovo prihodnost, kaj si tam do\u017eivel?<\/strong><\/p>\n

O: Ja, jaz sem bil tam nekje za\u010detek septembra in sicer so se vmes zgodile \u0161e nekatere grozljive stvari, ampak takrat je bilo precej grozljivo. Se pravi, tam je tako imenovani \u00bbhot spot\u00ab, tam se vse za\u010denja. Ljudje iz Tur\u010dije pridejo na Lezbos, kateri je precej blizu, mislim razli\u010dno, a ne ve\u010d kot 20 km od Tur\u010dije. Ko je bila odprta balkanska pot, so ljudje \u0161li naprej, so se kratko zadr\u017eevali na Lezbosu in so \u0161li naprej. Zdaj se je situacija precej spremenila, zaradi tega, ker so oni v negotovosti. Grki imajo takoimenovani dvojni sistem ali kako naj ga imenujem. Preden zaprosi\u0161 za azil, mora\u0161 zaprositi za pravico, da sploh lahko zaprosi\u0161 za azil. Se pravi 25 dni oni tam \u010dakajo, da se sploh vidi, a lahko zaprosijo v Gr\u010diji za azil. Potem se cela agonija nadaljuje. \u010ce ne, potem se zapirajo v neke sektorje, kjer v bistvu \u010dakajo deportacije. In tam je recimo prvi ob\u010dutek ta, da v bistvu nimajo nekega na\u010drta, da se vsako jutro \u00a0zbudijo in gledajo na tur\u0161ko stran, katera se vidi, ker je zelo blizu, koliko ljudi bo pri\u0161lo. Mogo\u010de ne bo pri\u0161el nobeden, mogo\u010de jih pride 10, mogo\u010de jih pride 1000. Zdaj zaenkrat vsi razmi\u0161ljajo o tem \u00bbnekem dogovoru\u00ab, koliko se ga bodo dr\u017eala Tur\u010dija in EU. Ne vedo kaj bo naredil, kot oni re\u010dejo \u00bbsultan Erdogan\u00ab, ali bo spustil ljudi od tam. Se pravi, prvi ob\u010dutek je, da tu ni nekega na\u010drta in ni nekega sistema. Ti sami centri so tako. Sta dva razli\u010dna, moram re\u010di precej grozljiva. Karatepe je malo bolj\u0161i. Tam so dru\u017eine, se pravi, bolj ranljivi ljudje. Zdaj si pa predstavljajte; na enem otoku kako to izgleda kot kak\u0161no tabori\u0161\u010de, kjer je dejansko natla\u010deno veliko, veliko ve\u010d ljudi kot je kapaciteta samega prostora. Takrat, ko sem bil tam , jih je bilo nekje 5000. So razli\u010dni sektorji, kjer so ljudje, ki so zaklenjeni, ki so, ne vem kaj. In zdaj je zelo zanimivo. Ko se pogovarja\u0161 z ljudmi, ki tam delajo, pravijo, da so dejansko imeli situacije z veliko ve\u010d begunci. Oni so v enem momentu imeli situacijo, da je bilo\u00a0 v mestu, ki ima 40.000 prebivalcev,\u00a0 35.000 beguncev. Ampak, takrat se je vedelo, da oni gredo begunci naprej. Nem\u010dija je imela odprto\u00a0 mejo in begunci so \u0161li enostavno naprej. Zdaj ta negotovost ustvarja ogromno nervozo med njimi. Sami pogoji v katerih so, sam ob\u010dutek, da so morda zamudili neko svojo prilo\u017enost, ker so se med tem \u00a0pogoji precej spremenili, to eskalira v razli\u010dne frustracije, medsebojne spopade in na splo\u0161no nervozo. Recimo, to kar sem osebno za\u010dutil je, da\u00a0 so ti ljudje\u00a0 sedaj\u00a0 manj pripravljeni govoriti o sebi, o svoji situaciji, ker so v bistvu res jezni, med seboj je veliko pretepov in seveda so polni nezadovoljstva.<\/p>\n

N: Omenil si, da si razo\u010daran nad odzivom Evrope in politike. Kako bi ti pristopil do te situacije?<\/strong><\/p>\n

O: Ne vem kako naj povem, \u00a0da bo \u00a0prav. Jaz se zavedam, da je zadeva kompleksna in da tu ni lahke re\u0161itve, nikakor. Ampak mislim, da bi se lahko odzvali bolj solidarno, da bi se lahko odzvali na tak na\u010din, da ne predstavljamo to samo kot nek varnostni problem, kot neko gro\u017enjo nam, mogo\u010de bi se lahko bolj poglobili v te\u017eave, teh ljudi in jih spoznali in ko bi jih spoznali bi videli, da tu ne gre za neke nezdru\u017eljive razlike med islamom in kr\u0161\u010danstvom. So ljudje, ki so manj ali ve\u010d podobni nam, imajo podobne te\u017eave in so pri\u0161li \u00a0zaradi bolj\u0161ega \u017eivljenja. \u010ce bi hoteli \u017eiveti v kak\u0161nem \u0161iriatu, verjetno ne bi niti pri\u0161li in bi ostali nekje v Mosulu, ali pa ne vem kaj. Tako, da ja, to je nekak\u0161na igra. In pa ta neka brezna\u010drtnost,\u00a0 je edino v bistvu kar poskusi\u0161, da se jih nekako izogne\u0161, da jih nekako vr\u017ee\u0161 \u010dez svoje meje, ali z Dublinskimi pravili ali s \u010demerkoli in kakr\u0161nimikoli poskusi, kot so bili, enostavno nikakor ni sprejemljivo. Meni je vedno bilo nekako neverjetno, da, ko smo jih imeli en del na Rigoncih, kaj se dogaja tu med nami. Kako nekateri ljudje \u017eivijo samo 100 km od nas ali samo 5 km od nas in spijo na betonu, in nekako mi je te\u017eko to razumeti kot nekak\u0161no usodo, na katero ne moremo vplivati. Druga stvar je tudi, da mislim da se ne moremo delati, da nimamo ni\u010d s tem, kar se tam dogaja. Mislim, da sploh preostali svet, \u0161e posebej Evropa in zahod, sta vsekakor imela vpliv na to, kar se tam dogaja in iz te strani nekako \u010dutim odgovornost tudi s te strani. In iz tretje strani, predstavljanje migracije kot ne\u010desa popolnoma neverjetnega, groznega in ne vem kaj, se mi tudi zdi neprimerno. Migracije so se vedno dogajale in zmeraj so se ljudje spreminjali. Tu so \u017eiveli ne vem koliko, sto let nazaj, popolnoma neki drugi ljudje. Mislim da ne obstaja nekaj kot je homogena evropska kultura, ki je tak\u0161na. Mislim, da se ona v bistvu razvija, se dopolnjuje, da je zmeraj bila na nek na\u010din obogatena z migracijami ljudi, ki so prihajali.<\/p>\n

N: Omenil si situacijo v Sloveniji. Lahko kaj ve\u010d o tem pove\u0161?<\/strong><\/p>\n

O: Ja, pa v Sloveniji, mislim da je \u017ee znano na nek na\u010din, ne bom povedal ni\u010d novega. Slovenija je bila na balkanski poti, tu je nekaj ljudi ostalo, zaprosilo za azil, za njihove te\u017eave ste verjetno sli\u0161ali. To so ti dolgi postopki. V bistvu, to kar jaz poznam ljudi, ki \u017eivijo tam, sem zdi da je najve\u010dji problem ta apati\u010dnost zaradi te negotovosti v kateri enostavno \u017eivijo. Zaradi tega ker se dolgo \u010dasa ni\u010d ne dogaja, pa tudi ne ve\u0161 kaj se bo zgodilo. \u010ce ti zdaj ve\u0161, da bo\u0161 \u010dez eno leto sigurno dobil status mednarodne za\u0161\u010dite, bi ti verjetno bilo la\u017eje, bi delal neke na\u010drte. Tako pa ne ve\u0161 in ima\u0161 ogromno ljudi, ki se tako premikajo iz ene v drugo dr\u017eavo, posku\u0161ajo najti neko, se ustaviti in za\u010deti svoje \u017eivljenje, ampak to sploh ni lahko zaradi vseh birokratskih regulativ, ki obstajajo. V bistvu, problem tega je da oni nimajo recimo dostopa do trga dela in nimajo veliko stvari in v bistvu \u017eivijo tako sami za sebe re\u010dejo, to mi je grdo da re\u010dem, ampak sem sli\u0161al iz njihovih ust, da \u017eivijo kot \u017eivali. Zajtrk, pa ni\u010d, pa kosilo, pa ni\u010d in to se res \u010duti. \u010cuti se razlika. Te ljudje recimo, ki jih poznam, ki so pri\u0161li recimo oktobra, novembra, se spomnim kak\u0161en je to bil entuziazem, kako so res verjeli, da so pri\u0161li v nekaj novega, nekaj bolj\u0161ega, kjer bodo za\u010deli novo \u017eivljenje. Zdaj je to \u017ee apatija, neka poldepresija v bistvu.<\/p>\n

N: Ja, ker ne dobijo dela.<\/strong><\/p>\n

O: Pa, mislim ne dobijo dela. Ne samo dela. Delo je ena od zadev, vsesplo\u0161na situacija.<\/p>\n

N: Za konec samo \u0161e eno vpra\u0161anje in sicer,\u00a0 kaj meni\u0161 o medijskem jeziku, ki se vrti okoli beguncev \u2013 uporaba beseda begunska kriza, migrantska kriza, begunski val. Misli\u0161, da je to pripomoglo k neki paniki v javnosti in posledi\u010dno tudi politiki?<\/strong><\/p>\n

O: Pa, mislim da je odgovornost medijev tu ogromna, zaradi tega ker danes imajo mediji ogromen vpliv med ljudmi. Ljudje so verjetno preobremenjeni ali ne vem kaj. Ljudje delajo, imajo nekaj malo \u010dasa, dru\u017eine so doma in najve\u010d\u00a0 ljudi informacije v bistvu sprejme \u010dez medije. In zaradi tega je odgovornost medijev ogromna. Ne vem, ali se mediji tega zavedajo ali se ne zavedajo. Ko ti “fura\u0161” neke diskurs, da je cela zgodba vpra\u0161anje varnosti, valjda da na nek na\u010din \u0161iri\u0161 paniko med prebivalstvom. Pogosto ko poslu\u0161am medije, recimo imam ob\u010dutek da je tu 100.000 ljudi, da ne govorimo o par 100 ljudeh v bistvu, ki so tu. Tako da ja, mediji ogromno vplivajo na neko kreiranje splo\u0161nega mnenja, tako da jim je odgovornost precej velika in bi se morali tega zavedati.<\/p>\n

N: Ja, treba bi malo premisliti sami s sabo. Hvala Ognjen in sre\u010dno ti \u017eelim.<\/strong><\/p>\n

O: Hvala vam.<\/p>\n

21.10.2016<\/p>\n

Gradiva izra\u017eajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stali\u0161\u010da Vlade Republike Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Intervju Nike Senice z Ognjenom Radivojevi\u0107em<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[224,228],"tags":[],"class_list":["post-6754","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-discrimination-of-migrants","category-texts"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"en","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"sr":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6754","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6754"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6754\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10332,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6754\/revisions\/10332"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6754"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6754"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6754"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}