{"id":6705,"date":"2016-10-21T07:56:07","date_gmt":"2016-10-21T07:56:07","guid":{"rendered":"http:\/\/dkis.si\/?p=6705"},"modified":"2023-05-18T11:58:16","modified_gmt":"2023-05-18T11:58:16","slug":"must-enemy-medijske-podobe-beguncev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/en\/must-enemy-medijske-podobe-beguncev\/","title":{"rendered":"\u00bbThere must be an enemy\u00ab: medijske podobe beguncev"},"content":{"rendered":"

Avtorica: Lina Vodopivec<\/strong><\/p>\n

Migracije imajo danes velik pomen v svetu, v prihodnosti pa se bo ta le \u0161e pove\u010deval. Nekateri migracije sprejemajo kot del sprememb, drugi pa kot problem ali celo gro\u017enjo. Odklonilno stali\u0161\u010de in nestrpnost do migrantov sta do dolo\u010dene mere sigurno odraz dolgotrajnega delovanja javnih politik (ali pomanjkanja njihovega delovanja), zasidranosti konzervativno-tradicionalnih vrednot in odraz javnega mnenja ki ga mediji ustvarjajo z nekorektnim poro\u010danjem ter s tem \u0161irijo nestrpnost in sovra\u0161tvo. Kljub temu pa imamo na drugi strani tudi medije, ki skrbijo za uveljavljanje kulturnega pluralizma in eti\u010dne strpnosti. Za primer sem vzela najbolj bran slovenski dnevnik \u010dasopisne hi\u0161e Delo – Slovenske Novice – ki je znan po svojem senzacionalizmu. Za primerjavo pa sem kot proti pol izbrala alternativni in skupnostni Radio \u0160tudent. <\/span><\/span><\/p>\n

Ton\u010di A. Kuzmani\u0107 je v knjigi <\/span><\/span>Bitja s pol stre\u0161ice<\/i><\/span><\/span> zapisal, da Slovenske novice ustvarjajo diskurz sovra\u017enosti, veliko bolj kot drugi mediji. Pravi pa tudi, da problem nasilja in sovra\u017enosti ni povezan samo s tistimi, ki neposredno morijo, pa\u010d pa tudi s tistimi, ki v glave in srca potencialnih nestrpne\u017eev sadijo sovra\u017enost in strah. Prevladujo\u010da podoba begunca v medijskih diskurzih je podoba tujca, drugega, druga\u010dnega, neza\u017eelenega in vsaj sumljivega, \u010de ne \u017ee ogro\u017eajo\u010dega na\u0161i \u00bbmi identiteti\u00ab. Kako medijska sporo\u010dila beremo in dojemamo pa je odvisno od razli\u010dnih dejavnikov. <\/span><\/span><\/p>\n

Medijska pismenost, s katero lahko kriti\u010dno obravnavamo medijske tekste, bi morala biti vklju\u010dena v izobra\u017eevalni sistem. V medijskih poro\u010danjih ni mogo\u010de zaznati neke \u0161ir\u0161e refleksije, temelje\u010de na vklju\u010devanju \u00bbdrugih\u00ab v na\u0161o kulturo ter kulturni raznolikosti kot eni temeljnih posledic globalnih procesov mobilnosti. Skupnostni mediji, med katere sodi tudi R\u0160, pa nam ponujajo neko \u0161ir\u0161o refleksijo, ki jo senzacionalisti\u010dni mediji ne premorejo. V \u010dasu aktualne begunske krize pa se mi zdi korektno poro\u010danje o beguncih \u0161e kako pomembno, saj medijski diskurzi do neke mere ustvarjajo javno mnenje. Se pravi bi korektno poro\u010danje, ki bi temeljilo na neki \u0161ir\u0161i refleksiji teoreti\u010dno omogo\u010dilo la\u017ejo integracijo beguncev v dru\u017ebo.<\/span><\/span><\/p>\n

Slovenske Novice o beguncih<\/b><\/span><\/span><\/p>\n

Slovenske novice so znane po senzacionalizmu, ki pa najve\u010dkrat ne gleda na etiko, ampak samo na zaslu\u017eek in prodajo. Mediji torej vedno ve\u010dkrat zaradi tr\u017enih razlogov pozabijo na etiko. Avtorji uporabljajo razli\u010dne frazeologeme za podkrepitev negativnih sodb. K neizrecnemu vrednotenju pri\u0161tevamo tudi nenavadno pogosto in zato opazno rabo klicaja. Z ekspresivnimi sredstvi avtor vpliva na \u010dustveno sprejemanje, da se bralec ne bi spra\u0161eval o argumentih, ampak bi verjel, da so za ubesedeno ogor\u010denost gotovo krivi grozljivi dokazi o nezasli\u0161anih dejanjih (Kalin-Golob 2003, 229-231). <\/span><\/span><\/p>\n

Med 1.10.2015 in 1.11.2015 so v Slovenskih novicah objavili 14 \u010dlankov in 3 kraj\u0161e vesti povezane z begunci. Prva kratka vest z naslovom \u00bbRe\u0161evanje begunske krize stane!\u00ab se pojavi 5. oktobra v stranskih stolpcih. V tekstu pa pi\u0161e o stro\u0161kih Slovenskih \u017eeleznic, ki jih imajo zaradi ustavljenega mednarodnega prometa. To pa naj bi mo\u010dno zmanj\u0161alo \u0161tevilo potnikov. In to zaradi \u00bbpoplave\u00ab beguncev. Nato se v naslednjih dneh v dveh stranskih stolpcih zopet pojavita kraj\u0161i vesti o beguncih in njihovem sprejemu v Berlinu, ter o tem, kako je v po\u017earu umrl begunec, ker po\u017eigajo azilne domove in za\u010dasna zato\u010di\u0161\u010da. 7. oktobra je na naslovnici Slovenskih novic objavljen \u010dlanek z naslovom \u00bbNemci k nam po poceni varnostnike za begunce.\u00ab, v katerem pi\u0161e, kako nem\u0161ka varnostna slu\u017eba Pond i\u0161\u010de delovno silo, in sicer varnostnike, ki bodo varovali begunske centre. Med drugim pa pi\u0161e, kako je begunska \u00bbpoplava\u00ab na sre\u010do le oplazila Slovenijo, ter kako bodo izku\u0161nje na\u0161ih varnostnikov v Nem\u010diji pri\u0161le prav tudi nam, ko bomo \u00bbprevzeli\u00ab svoje begunce. Naslednji \u010dlanek z naslovom \u00bbPo beguncih ne bo ni\u010d ve\u010d tako kot je bilo\u00ab govori o tem, kako begunsko polemiko uporabljajo kot oro\u017eje za volilne kampanje. 18.10 se v naslovu \u010dlanka zopet pojavi beseda, ki ozna\u010duje naravno katastrofo. \u00bbBegunska poplava\u00ab je \u010dlanek, v katerem pi\u0161e, da se na poplavo ne pripravlja\u0161, ko je voda \u017ee do grla, ter da se moremo zavarovati, ker bomo druga\u010de ujeti med reko beguncev brez nadzora. Naslednji \u010dlanek, objavljen 21.10, z naslovom \u00bbZa\u017egali posteljo, uni\u010devali stadion!\u00ab govori o tem, kako begunci za sabo pu\u0161\u010dajo opusto\u0161enje in naj Slovenija spregleda, da smo ubogi mi in ne oni, ter da bo vsak dan huje, in da je med begunci tudi veliko nasilne\u017eev in islamskih skrajne\u017eev. Prav tako pa se v njem pojavi kar nekaj krepkih besed \u017eupana Bre\u017eic, in sicer \u00bbkjer so stali, tam so scali\u00ab, \u00bbza pomo\u010d bo treba anga\u017eirati tudi vojsko\u00ab, \u00bbsrali in scali so po stadionu, vse bo potrebno razku\u017eiti\u00ab ter \u00bbvse bomo naredili, da za\u0161\u010ditimo stadion\u00ab. \u010ce preletimo naslove \u00bbZgorelo 27 \u0161otorov, spe\u010de begunce re\u0161ili\u00ab , \u00bbDr\u017eava pokleknila, sistem je razpadel\u00ab, \u00bb Migrantski pritisk se stopnjuje\u00ab, \u00bb Migranti, nevarni celo za nuklearko!\u00ab in \u00bbBegunci obsuli gasilce s kamni.\u00ab, lahko opazimo samo negativno perspektivo begunske polemike. Skratka, kakorkoli obrnemo, begunce predstavljajo nehumano. Mediji pi\u0161ejo o tem, kako zavra\u010dajo humanitarno pomo\u010d in kako ovirajo \u017eivljenje doma\u010dinov, ki so vsak dan izpostavljeni hudim razmeram. To pa \u0161e ni vse. Med drugim naj bi bili tudi nesramni do policistov in gasilcev, vanje me\u010dejo kamenje, poleg tega predstavljajo hudo nevarnost, saj se \u00bbval\u00ab beguncev vije blizu nuklearke Kr\u0161ko. \u010clanek z naslovom \u00bbMigranti, nevarni celo za nuklearko!\u00ab bi \u0161e posebej izpostavila. V njem je zapisano, kako so vodilni akterji nuklearke razlo\u017eili, da so pripravljeni na razli\u010dne izredne razmere, in da ljudi vse bolj za\u010denja skrbeti. Temu pa sledi pismo od bralca Slovenskih Novic, ki ga skrbi, kako bomo za\u0161\u010ditili jedrsko elektrarno, ker pravi, da so med begunci skoraj gotovo tudi borci islamske dr\u017eave, ki imajo na svojih pametnih telefonih lokacijo na\u0161e jedrske elektrarne.<\/span><\/span><\/p>\n

Take vrste poro\u010danje o beguncih je nekorektno. Begunci so v 17\/17 \u010dlankih povezani z negativnimi pojavi od smetenja in nasilja, pa vse do terorizma. Bralcu sploh ni dana mo\u017enost pogledati situacijo iz druga\u010dne perspektive. Ni neke objektivnosti, ki bi morala biti najbolj groba osnova vsakega novinarskega prispevka. V Slovenskih novicah ni \u010dlanka, ki bi predstavil situacijo iz perspektive beguncev (npr. zakaj be\u017eijo, kak\u0161ne so razmere v njihovi dr\u017eavi). Objavljeno pismo bralca, ki govori o nevarnosti beguncev zaradi bli\u017eine nuklearke, je nerazsodno napisano, in kar se ti\u010de uredni\u0161tva, nerazsodno objavljeno. \u010cim ve\u010d strahu, za \u010dim ve\u010djo prodajo. Sovra\u017eni govor je najbolj u\u010dinkovit, \u010de vzbuja strah pred dejavnostjo \u00bbnasprotnika\u00ab, ki je v na\u0161em primeru begunec. Tako delovanje bi lahko ozna\u010dili z parolo \u00bbThere must be an enemy\u00ab (Splichal, Koro\u0161ec 1984 ,22). Ljudje ter novinarji s tak\u0161nimi objavami strah prena\u0161ajo naprej, \u0161e med druge nezavedne ljudi, ki o begunski tematiki pravzaprav le malo vedo. Besede, kot so poplava, val, plaz, ki sem jih ve\u010dkrat zasledila v povezavi z begunci, so neprimerne. Definitivno ni pravilno skupino ljudi poimenovati z besedami, ki v osnovi ozna\u010dujejo naravne katastrofe. To na ljudi najprej u\u010dinkuje zastra\u0161ujo\u010de, saj deluje na njihova \u010dustva in ne na razum, hkrati pa so te besede problem, ker dehumanizirajo, raz\u010dlove\u010dujejo in iz ljudi delajo objekte. Ljudem odvzamejo \u010dlove\u0161kost, s katero bi se lokalno prebivalstvo lahko poistovetilo. Ker te \u010dlove\u0161kosti ni ve\u010d, ker so begunci samo \u0161e “valovi” in \u0161tevilke, se z njimi nih\u010de ve\u010d ne poistoveti, jih ne razume, v njih vidi izklju\u010dno samo \u0161e gro\u017enjo ter s tem podpira represijo, ki jo proti njim uporablja dr\u017eavni aparat (zapora meje, policisti v popolni za\u0161\u010ditni opremi, represivna sredstva, omejevanje gibanja itd.). Take besedne zveze \u0161e pove\u010dujejo nestrpnost in strah. Lahko bi trdili, da je poro\u010danje slovenskih medijev odsev pristranskega mnenja o beguncih, ki je polno stereotipov in predsodkov. Begunci so problem, begunci nimajo problemov, beguncem ni treba delati, beg je nesmiseln, begunci so naravna katastrofa, begunski otroci ogro\u017eajo slovenske, begunci kradejo, begunci nimajo pravice do svobode gibanja-to so le nekateri izmed mnogih stereotipov, ki jih mediji izrabljajo za poro\u010danje o beguncih. Ponavljajo se vzorci poro\u010danja, ki so se pojavili \u017ee pri migracijah ljudi iz biv\u0161e Jugoslavije. V enem mesecu se skratka ne pojavi niti en \u010dlanek, ki bi bil napisan iz stali\u0161\u010da begunca. <\/span><\/span><\/p>\n

Radio \u0160tudent o Beguncih<\/b><\/span><\/span><\/p>\n

Radio \u0160tudent je ena najstarej\u0161ih in najve\u010djih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki oddaja \u0161tudentski nekomercialni radijski program \u017ee od leta 1969. R\u0160 vzgaja in izobra\u017euje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posve\u010danjem zahtevnej\u0161im in zapostavljenim temam izobra\u017euje poslu\u0161alstvo. Njegov oddajnik pokriva \u0161ir\u0161e obmo\u010dje Ljubljane (podro\u010dje z okoli 500.000 prebivalci), namenjen pa je predvsem \u0161tudentom in izobra\u017eencem. Ko obravnavamo medije, pa naj se gre za radio, televizijo, \u010dasopis ali socialna omre\u017eja, se moramo zavedati, da mediji poleg informacij \u0161irijo tudi dru\u017ebene vrednote in vedenjske vzorce. Zato se mi zdi vloga alternativnih medijev klju\u010dnega pomena, saj v primerjavi s komercialnimi mediji, zbirajo informacije bolj previdno in velikokrat predstavljajo glas \u00bbnesli\u0161anih\u00ab. Ob\u010dinstvo spodbujajo h konstruktivnemu dialogu in prepre\u010dujejo nestrpnost ter \u0161irjenje neresnic in govoric.<\/span><\/span><\/p>\n

Danes komercialni mediji dopu\u0161\u010dajo vdor sovra\u017enega govora, homofobne izgrede, stereotipna tematiziranja in neprimerne reprezentacije. Poleg tega pa so korporativni, transnacionalni in komercialni. So profesionalizirana mno\u017ei\u010dna medijska produkcija, ki je podrejena politiki in kapitalu. Pri alternativnih in skupnostnih medijih pa gre za medijske produkcije, ki ne temeljijo na dobi\u010dku, ampak na kulturnem kapitalu ustvarjalcev. Skupnostni mediji pa so mediji, ki vplivajo na oblikovanje identitet in skupnosti. Radio \u0160tudent ima tako lastnosti skupnostnega radia, saj ima funkcijo opolnomo\u010denja dolo\u010denih skupnosti in posameznika, vklju\u010duje poslu\u0161alca, je odziv na \u00bbdvopolno\u00ab medijsko krajino, ki ne zado\u0161\u010da pravicam ali potrebam dolo\u010dene skupnosti in spodbuja deliberativno demokracijo. Hkrati pa ima tudi lastnosti alternativnega radia, saj ima druga\u010den odnos do dru\u017ebene realnosti, druga\u010dno selekcijo novic ter uporablja alternativne in nekonvencionalne govorne oblike. <\/span><\/span><\/p>\n

\u017de ve\u010d let poslu\u0161am R\u0160-ove oddaje, kjer kriti\u010dno obravnavajo stanje v sodobni dru\u017ebi, prav tako pa se negativno opredeljujejo do nekorektnih medijske diskurzov. V nekem \u010dlanku pi\u0161ejo, da v celotni medijski sliki, ki jo servirajo mediji, vsekakor ne manjka opozoril in obveznih grafi\u010dnih ponazoritev o vedno bolj apokalipti\u010dnem \u0161tevilu dnevnih pre\u010dkanj meje. Opozorijo pa tudi na:<\/span><\/span><\/p>\n

\u00bb <\/span><\/span>izredno partikularno zastavljeno poro\u010danje in ustvarjanje prispevkov za katere se zdi, da uredni\u0161tvo ni zmo\u017eno ali pa ne \u017eeli oblikovati strategije poro\u010danja o razmerah na meji oziroma je program oblikovan tako, da zaradi \u017eelje po vi\u0161jem tr\u017enem dele\u017eu sledi domnevni politi\u010dni uravnote\u017eenosti. V teku petnajstih minut begunec postane enkrat gro\u017enja, drugi\u010d breme, tretji\u010d \u017ertev in vsak naj si vzame podobo, ki ga zadovolji. Naj bo delo rezultat individualne volje novinarjev ali pa uredni\u0161ke politike navidezne uravnote\u017eenosti, je u\u010dinek, ki ga lahko spremljamo, isti. Novinarski prispevki informativnega programa so pogosto zgolj ponovitve vedno enakih obrazcev spontanega rasizma ali izjav predstavnikov dr\u017eavnih oblasti.\u00ab<\/i><\/span><\/span>(Radio \u0160tudent, 2015)<\/span><\/span><\/p>\n

Nereflektirano in nepoglobljeno novinarsko delo, ki se ne zaveda svojih u\u010dinkov v diskurzivnem prostoru dru\u017ebe in slepo ponavlja oblastne izjave, vse skupaj pa imenuje objektivno poro\u010danje, trenutno predstavlja eno glavnih gro\u017eenj legitimacije rasisti\u010dnega, in z njim fa\u0161isti\u010dnega na\u010dina mi\u0161ljenja. Mno\u017eice ljudi, ki se umikajo vojni in rev\u0161\u010dini, vrli novinarji obravnavajo kot nekaj absolutno tujega, kot trpe\u010do gmoto, za katero lahko re\u010demo najve\u010d, da je nepotrebna, v nekaterih primerih pa celo povzro\u010da kmetijsko \u0161kodo ter za seboj pu\u0161\u010da smeti in kvari li\u010dno pode\u017eelje. \u010ce kaj, begunci za sabo na poti proti severu zapu\u0161\u010dajo opusto\u0161eno medijsko krajino, ki pa je bila tako ali tako opusto\u0161ena \u017ee pred njihovim prihodom. (Radio \u0160tudent, 2015)<\/span><\/span><\/p>\n

V 5 mesecih poslu\u0161anja Radia \u0160tudent sem sli\u0161ala ogromno kvalitetnih oddaj, ki so se z neko \u0161ir\u0161o refleksijo dotaknile begunskega vpra\u0161anja. Za razliko od Slovenskih novic je bilo predstavljenih veliko zgodb beguncev samih. Kako oni to do\u017eivljajo? Kaj si \u017eelijo? \u010cesa se bojijo? Poleg zgodb beguncev pa so predvajali tudi pogovorne oddaje z razli\u010dnimi strokovnjaki na podro\u010dju migracij, s prostovoljci ali pa begunci, ki so k nam pri\u0161li \u017ee pred \u010dasom in so se uspe\u0161no integrirali v slovensko dru\u017ebo. Da pa ni vse samo politi\u010dno, se velikokrat dotaknejo tudi sirijske kulture, s prebiranjem proze in poezije. Prav tako pa sodelujejo pri organizaciji raznih protirasisti\u010dnih dogodkov in delavnic. <\/span><\/span><\/p>\n

Informacije gradijo pogled na svet<\/b><\/span><\/span><\/p>\n

<\/a> Po prebrani literaturi in \u010dlankih si upam trditi, da Slovenske novice s svojim senzacionalisti\u010dnim in nekorektnim poro\u010danjem, ve\u010d kot o\u010ditno ustvarjajo negativno podobo beguncev in jo predstavljajo \u0161ir\u0161i javnosti. Konservatizem, tradicije in strah pred tujci so zasidrani globoko v na\u0161e vrednote, pa tudi v javno mnenje, ki ga do neke mere ustvarjajo \u010dasopisi. Ljudje so \u0161e vedno nestrpni, begunci pa preganjani in neza\u017eeljeni. Mediji bi lahko dejansko zmanj\u0161ali strah pred begunci, \u010de bi poleg negativnega poro\u010danja, dali prejemniku \u0161e drugo mo\u017enost, da vidi aspekt begunca. To so ljudje,ki potrebujejo pomo\u010d. \u010ce pomo\u010di ne bi potrebovali, ne bi pri\u0161li v Evropo. Klasi\u010dni mediji imajo kljub razvitosti socialnih ome\u017eji, strahovito mo\u010d. Je pa sicer tudi res, da se zaupanje v klasi\u010dne medije zmanj\u0161uje in da ljudje v \u017eelji po vsebinah, ki bolj ustrezajo njihovemu svetovnemu nadzoru, i\u0161\u010dejo alternativne vire. Na\u0161i dru\u017ebi primanjkuje avtonomnih medijev, ki se borijo proti krivicam manj\u0161in in bi pomagali pri premagovanju ovir pri dru\u017ebeni in kulturni integraciji beguncev. Vloge Radia \u0160tudent tako ne bi smeli podcenjevati, \u0161e posebej ne v dana\u0161njem \u010dasu. V tej informacijski dobi se mi zdijo avtonomni mediji pomembnej\u0161i kot kadarkoli prej, saj poleg drugih dejavnikov, tudi na informacijah gradimo na\u0161 pogled na svet.<\/span><\/span><\/p>\n

Viri:<\/span><\/span><\/p>\n