{"id":6694,"date":"2016-10-20T21:11:10","date_gmt":"2016-10-20T21:11:10","guid":{"rendered":"http:\/\/dkis.si\/?p=6694"},"modified":"2023-05-18T11:58:16","modified_gmt":"2023-05-18T11:58:16","slug":"ekipa-beguncev-na-olimpijskih-igrah-v-riu-de-janeiru-njihove-zgodbe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/en\/ekipa-beguncev-na-olimpijskih-igrah-v-riu-de-janeiru-njihove-zgodbe\/","title":{"rendered":"Ekipa beguncev na olimpijskih igrah v RIU de Janeiru in njihove zgodbe"},"content":{"rendered":"<p><strong>Avtorica: Tja\u0161a Gartnar<\/strong><\/p>\n<p>Marca letos je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja <strong>Thomas Bach<\/strong> oznanil, da bo MOK v imenu globalne begunske krize pet do deset beguncem omogo\u010dil sodelovanje na leto\u0161njih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Deseterica izbranih tekmovalcev je zdru\u017eena v ekipo beguncev tekmovala pod olimpijsko zastavo, kot izraz solidarnosti z ve\u010d kot 60 milijoni beguncev po vsem svetu. <strong>\u0160tevilni so jih zato \u017ee poimenovali za resni\u010dne zmagovalce olimpijskih iger, ne glede na dose\u017eene rezultate. <\/strong><\/p>\n<p>Niso sanjali o tem, da bi bili najbolj\u0161i, najhitrej\u0161i ali najmo\u010dnej\u0161i. Da bi zmagovali in osvajali kolajne. Tekli so po trdi zemlji, da so u\u0161li strelom in drugim grozotam vojne. Plavali, ko so se prek morja podali v Evropo, v \u201cobljubljeno de\u017eelo\u201d. Sanjali so o domu, o strehi nad glavo, o miru in normalnem \u017eivljenju. In dosegli re\u0161ilno vrv upanja v olimpijskih krogih.<\/p>\n<p>Izpolnili so olimpijske kriterije kot vsi ostali, toda njihova pot v Rio je bila neprimerno te\u017eja kot pot vseh drugih 10.000 \u0161portnikov, ki so se predstavili na OI. Vsak od deseterice je pri\u0161el s svojo te\u017eko usodo. Na odprtju olimpijskih iger so na prizori\u0161\u010de zakorakali takoj za doma\u010do brazilsko reprezentanco. Nastanjeni so bili v olimpijski vasi, nosili drese Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), njihove stro\u0161ke je krila posebna olimpijska fundacija, ki bo tudi v nadaljnje podpirala njihove kariere.<\/p>\n<p>\u201cTi begunci nimajo doma, ekipe ali svoje himne. Zato smo jim ponudili zato\u010di\u0161\u010de pod olimpijskimi krogi, dom skupaj z vsemi drugimi \u0161portniki sveta. To bo simbol upanja za begunce po vsem svetu, upam, da se bo zaradi njih svet tudi bolj zavedal begunske krize, ki vlada v na\u0161i dru\u017ebi. Naj bo to tudi signal mednarodnim institucijam, naj jih opomni, da so begunci ljudje, ki lahko na\u0161o dru\u017ebo obogatijo. Ti \u0161portniki bodo pokazali, da so se, ne glede nato, kak\u0161ne \u017eivljenjske tragedije so do\u017eiveli, \u0161e vedno sposobni dvigniti, s svojo nadarjenostjo, sposobnostmi, mo\u010djo in \u010dlove\u0161kim duhom,\u00ab jih je opogumljal tudi predsednik MOK Thomas Bach.<\/p>\n<p>MOK \u017eeli namre\u010d ve\u010djemu \u0161tevilu \u0161portnikov omogo\u010diti enakovredne razmere za pripravo na tekmovanja in v ta namen podeljuje \u0161tevilne \u0161tipendije. V strategijo razvoja do OI 2020 je posebej zajel tudi mednarodno begunsko krizo, zagotovil 2 milijona dolarjev, da bi begunce podpirali tudi nacionalni olimpijski komiteji. Ve\u010d kot 15 dr\u017eav je ta sredstva \u017ee uporabilo.<\/p>\n<p>In kdo so izbranci v ekipi beguncev in kak\u0161ne so njihove zgodbe?<\/p>\n<p><strong>Yolande Bukase Mabika \u2013 judoistka v kategoriji do 70 kg<\/strong><\/p>\n<p>Mabika je pri\u0161la v Rio pred tremi leti iz Demokrati\u010dne republike Kongo. Za azil je v Braziliji zaprosila med svetovnim prvenstvom v judu leta 2013. V zgodnji mladosti je bila lo\u010dena od svoje dru\u017eine. Pravi, da se spominja, kako jo pobral helikopter ter jo odpeljal v glavno mesto v dr\u017eavi, kjer so jo namestili v center za razseljene otroke. Tam se je za\u010dela ukvarjati z judom.<\/p>\n<p><strong>Popole Misenga \u2013 judoist v kategoriji do 90 kg<\/strong><\/p>\n<p>Misenga je za azil v Braziliji prav tako zaprosil leta 2013 zaradi konfliktov v Kongu. Rodil 25. februarja 1992, mamo pa je izgubil v starosti \u0161est let. Za tem, ko je bila umorjena, je pobegnil v bli\u017enji de\u017eevni gozd, po katerem je taval ve\u010d kot teden dni, preden so ga re\u0161ili in vrnili domov v Kinshaso, kjer je pristal v domu.<\/p>\n<p>Ko sta leta 2013 skupaj z rojakinjo Yolande Mabiko odpotovala na svetovno prvenstvo v judu v Brazilijo, sta zaprosila za politi\u010dni azi. Trdila sta, da so ju njuni trenerji zaklenili v hotelski sobi, preden so pobegnili z njunim denarjem, potnima listoma in boni za hrano. Po dveh dneh stradanja je Mabika pobegnila, Misenga pa je \u010dakal \u0161e ve\u010d dni, preden so se vrnili \u010dlani ekipe, ki naj bi smrdeli po alkoholu. Dan za tem se je Mabika vrnila v hotel in prepri\u010dala Misengo, da sta zaprosila za politi\u010dni azil. Povedal je tudi, da so ju njuni trenerji v Afriki stradali ter zapirali v kletke, \u010de njuni rezultati niso bili dovolj dobri. Misenga je danes poro\u010den z Brazilko, s katero ima tudi sina.<\/p>\n<p>Atlete so odkrili v begunskem tabori\u0161\u010du Kakuma v Keniji, ko so tekli mimo tiso\u010derice \u0161otorov, \u010dakali in upali na bolj\u0161e \u017eivljenje. Dokler jih ni nekega dne obiskala nekdanja svetovna rekorderka v maratonu Tegla Loroupe s svojo fundacijo in jim pripravila atletske kvalifikacije. Pet jih je izstopalo. Tegle Loroupe bo ekipo v Riu tudi spremljala kot vodja odprave.<\/p>\n<p><strong>\u00a0Yiech Pur Biel \u2013 teka\u010d na 800 m<\/strong><\/p>\n<p>Biel je bil denimo star devet let, ko je leta 2005 v sudanski dr\u017eavljanski vojni postal sirota. Njegova mati ga je pustila pri sosedih, ko je od\u0161la iskati kaj za pod zob. Ni se vrnila in Yiecha so poslali v begunsko tabori\u0161\u010de v Kakumi na sever Kenije, kjer je pre\u017eivel zadnjih deset let. S tekmovalnim tekom je za\u010del pred dobrim letom in je z njim nadaljeval kljub neugodnim vremenskim ter tehni\u010dnim pogojem za trening. NIi imel \u010devljev za treniranje, kot tudi ne telovadnice, danes pa pod vodstvom Tegla Loroupe tudi sam opravlja vlogo trenerja mladih generacij perspektivnih teka\u010dev.<\/p>\n<p><strong>James Hyang Chiengjiek \u2013 teka\u010d na 400 m<\/strong><\/p>\n<p>Zanj ni natan\u010dno znano, ali je rojen leta 1987 ali 1988. Leta 1999 mu je bil v drugi sudanski dr\u017eavljanski vojni ubit o\u010de. Chiengijek je tako kot 13-letni de\u010dek zapustil domovino in pobegnil v Kenijo, saj se je bal, da bi ga uporniki rekrutirali kot otro\u0161kega vojaka. Leta 2002 je pristal v zato\u010di\u0161\u010du za begunce Kakuma, kjer mu je UNHCR uradno priznal status begunca. Te\u010di je pri\u010del v \u0161oli v Keniji, pogosto je tekel in treniral brez obutve, zato se je velikokrat po\u0161kodoval. Leta 2013 ga je nekdanji svetovna prvakinja v maratonu <strong>Tegla Loroupe<\/strong> s skupino drugih beguncev iz Kakume izbrala za sodelovanje v programu za treniranje atletov.<\/p>\n<p><strong>Paulo Amotun Lokoro \u2013 teka\u010d na 1500 m<\/strong><\/p>\n<p>Pred za\u010detkom vojne v Ju\u017enem Sudanu je bil Lokoro pastir. Ob za\u010detku spopadov je pobegnil iz dr\u017eave ter se pridru\u017eil star\u0161em v Keniji. <em>\u201cSanjsko bi bilo podreti rekord. Dobiti medaljo, zlato, to so moje sanje,\u201d<\/em> je povedal o svojih \u017eeljah.<\/p>\n<p><strong>Anjelina Nadai Lohalith \u2013 teka\u010dica na 1500 m<\/strong><\/p>\n<p>Tudi njena zgodba se je razvijala podobno kot Bielova in Chiengjiekova. Leta 2001 je Lohalith kot 6-letna deklica zaradi dr\u017eavljanske vojne zapustila Ju\u017eni Sudan, dru\u017eina pa je ostala v dr\u017eavi. S teto je pri\u0161la v begunsko tabori\u0161\u010de in se tam med izobra\u017eevanjem opogumila in preizkusila v kvalifikacijah Tegle Loroupe. Danes 21-letna teka\u010dica upa, da bo njena kariera pomagala tako njej kot njeni dru\u017eini do bolj\u0161e prihodnosti. Njena \u017eelja je spet sre\u010dati star\u0161a, da se nekega dne vrne ter pomaga o\u010detu zgraditi bolj\u0161o hi\u0161o.<\/p>\n<p><strong>Rose Nathike Lokonyen \u2013 teka\u010dica na 800 m<\/strong><\/p>\n<p>Lokonyen smo lahko na uvodni slovesnosti videli, kako nosi olimpijsko zastavo. Leta 2002, stara 10 let, se je skrila in se re\u0161ila med obleganjem njene vasi v Ju\u017enem Sudanu ter z dru\u017eino pobegnila v Kenijo. V begunskem tabori\u0161\u010du v Keniji je ostala sama, hodila v \u0161olo, medtem ko so se star\u0161i vrnili nazaj v Sudan. Svojo nadarjenost za tek je odkrila ravno v kampu, ko je v tekmovanju v teku na 10 kilometrov zasedla drugo mesto. \u0160ele lani je za\u010dela te\u010di v \u010devljih.<\/p>\n<p><strong>Yonas Kinde \u2013 maratonec<\/strong><\/p>\n<p>V strahu za svoje \u017eivljenje je Etiopijo zapustil 36-letni teka\u010d maratonec Kinde. \u017de kot najstnik se je v Etiopiji udele\u017eeval teka na 10.000 metrov in polmaratonov, preden je presedlal na polne maratone. V Luksemburgu \u017eivi \u017ee od leta 2013, se pre\u017eivlja kot taksist ter se u\u010di franco\u0161\u010dine. Normo za nastop v maratonu je dosegel lani v Frankfurtu, ko je dosegel svoj najbolj\u0161i \u010das 2 uri in 17 minut, s \u010demer bi bil dovolj dober za \u010dlanstvo v luksembur\u0161ki nacionalni reprezentanci, vendar pa s statusom begunca tega ne more storiti, kot tudi ne sme tekmovati na mednarodnih tekmovanjih. \u010ceprav so njegove mo\u017enosti za trening omejene, \u017eivi druga\u010dno \u017eivljenje kot drugi profesionalni \u0161portniki. Toda ob tak\u0161nih \u017eivljenjskih izku\u0161njah se ni\u010d ve\u010d ne zdi te\u017eko. Ne boji se podati v boj z najbolj\u0161imi. \u201cPonosen sem in vesel za to prilo\u017enost. \u017divljenje begunca ni enostavno, a stvari se spreminjajo, predvsem zaradi moje ljubezni do tega \u0161porta,\u201d pravi teka\u010d, ki je sicer \u0161ele lani odtekel prvi maraton in se kvalificiral za OI. \u201dRad bi dosegel svoj najbolj\u0161i \u010das, se meril z najbolj\u0161imi, zakaj pa ne bi sanjal tudi o kolajni?\u201d<\/p>\n<p>Kako ironi\u010dno, da iz Sirije prihajata dva plavalca, ki sta pre\u017eivela pot na napihnjenih \u010dolnih \u010dez Egejsko morje, za bolj\u0161e \u017eivljenje v Evropi.<\/p>\n<p><strong>Rami Anis \u2013 plavalec v disciplini 100 m delfin <\/strong><\/p>\n<p>25-letnega Ramija je k plavanju napeljal njegov stric, ki je bil reprezentan\u010dni plavalec v Siriji, ko pa se je intenziteta bombardiranja leta 2011 v mestu Aleppo povi\u0161ala in so bile ugrabitve na dnevnem redu, se je Anis odlo\u010dil mesto zapustiti. Dru\u017eina ga je poslala k starej\u0161emu bratu v Istanbul, kjer je treniral pod okriljem kluba Galatasaray. Tur\u010dijo je pozneje zapustil in se z gumijastim \u010dolnom odpravil \u010dez morje, kjer je pristal na otoku Samos. Nadaljeval je svojo begunsko pot proti Belgiji, kjer so mu leta decembra 2015 priznali azil. Rami ni \u017eelel k vojakom, v Gentu pa letos februarja tudi ponovno za\u010del s plavalnimi treningi in si priboril nastop v disciplini 100 m delfin.<\/p>\n<p><strong>Yusra Mardini \u2013 plavalka v disciplini 100 m delfin in 100 m prosto<\/strong><\/p>\n<p>Medijsko najbolj izpostavljena pa je 17-letna plavalka Yusra, saj je bila mlada plavalka prva izbrana za predstavnico beguncev na OI. Njena doma\u010dija je bila v sirski dr\u017eavljanski vojni uni\u010dena, zato se je s sestro Saro avgusta 2015 odlo\u010dila pobegniti iz Sirije. Yusrina dru\u017eina je pobegnila iz Damaska, najprej v Bejrut, nato v Izmir, od koder so s tihotapci nadaljevali pot v Gr\u010dijo. Skupaj s \u0161e 20 begunci na majhnem \u010dolnu za \u0161est, sedem ljudi so se podali proti otoku Lezbos. Bili so prete\u017eki in ker sta bili s sestro med redkimi, ki sta znali plavati, sta od\u0161li v vodo. Ko se je temu \u0161e pokvaril motor, sta dekleti, skupaj s \u0161e dvema beguncema, ve\u010d kot tri ure plavali in potiskali potapljajo\u010di se \u010doln do Lezbosa. \u201cPomislila sem, da res ne smem utoniti, glede na to, da sem trenirala plavanje,\u201d je dejala. A dejansko je bila pred obalo popolnoma izmu\u010dena od boja z velikimi valovi, ni se ve\u010d mogla premikati in se z eno roko komaj \u0161e dr\u017eala \u010dolna. Plavala ni za medaljo, ampak za \u017eivljenje. Danes pravi, da jo zmrazi, ko pogleda morje, nikdar ve\u010d ne bo plavala nikjer drugje kot v bazenu. Pot so nadaljevali prek Makedonije, Srbije, Mad\u017earske in Avstrije v Nem\u010dijo. Danes se je \u017ee lepo vklopila v \u017eivljenje v Berlinu, se spet posvetila plavanju. Zaveda se, da ima v Evropi veliko bolj\u0161e mo\u017enosti za napredek. \u201cKo si \u0161portnik, ne misli\u0161 na to, ali si Sirec, Nemec ali Angle\u017e. Misli\u0161 le na svojo dirko, ima\u0161 svojo progo, nadene\u0161 si opremo in gre\u0161.\u201d Plavati se je nau\u010dila \u017ee pri treh letih.<\/p>\n<p>\u010clanom ekipe beguncev na OI je pisal tudi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek. Kot prvi ju\u017enoameri\u0161ki pape\u017e je poslal pismo podpore na prve ju\u017enoameri\u0161ke olimpijske igre, v njem pa je beguncem sporo\u010dil: &#8220;Da bi pogum in mo\u010d, ki ju nosite v sebi, preko olimpijskih iger lahko izrazila krik k bratstvu in miru. Da bi preko vseh vas \u010dlove\u0161tvo razumelo, da je mir mogo\u010d, da se z mirom lahko pridobi vse; medtem ko se z vojno lahko vse izgubi.&#8221;<\/p>\n<p><strong>\u00a0Tako kot \u00a0na olimpijskih igrah v Riu, bodo tudi septembrske paraolimipijskih igre, najve\u010dje tekmovanje za \u0161portnike invalide, gostile ekipo \u0161portnikov beguncev.<\/strong> Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) \u00a0je sporo\u010dil, da bo na igrah sodelovala tudi majhna ekipa beguncev in iskalcev azila, tekmovali pa bodo pod zastavo parolimpijskega komiteja. V primeru, da bo \u010dlan begunske ekipe dobil medaljo, bodo dvignili zastavo paraolimijskega komiteja, ob morebitni zmagi pa zaigrali njegovo himno.<\/p>\n<p>Viri:<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.poznavalec.si\/svet\/na-olimpijskih-igrah-v-riu-tudi-ekipa-beguncev\/\">http:\/\/www.poznavalec.si\/svet\/na-olimpijskih-igrah-v-riu-tudi-ekipa-beguncev\/<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.domovina.je\/olimpijske-igre-rio-2016-kako-gre-ekipi-beguncev-in-kaksne-so-njihove-zgodbe\/\">https:\/\/www.domovina.je\/olimpijske-igre-rio-2016-kako-gre-ekipi-beguncev-in-kaksne-so-njihove-zgodbe\/<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.delo.si\/sport\/oi2016\/tekli-so-za-zivljenje-plavali-proti-svobodi.html\">h<u>http:\/\/www.vecer.com\/deseterica-ki-tekmuje-pod-olimpijsko-zastavo-6247410<\/u><\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.delo.si\/sport\/oi2016\/tekli-so-za-zivljenje-plavali-proti-svobodi.html\">ttp:\/\/www.delo.si\/sport\/oi2016\/tekli-so-za-zivljenje-plavali-proti-svobodi.html<\/a><\/p>\n<p>1.09.2016<\/p>\n<p>Gradiva izra\u017eajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stali\u0161\u010da Vlade Republike Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtorica: Tja\u0161a Gartnar Marca letos je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach oznanil, da bo MOK v imenu globalne begunske krize pet do deset beguncem \u2026<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[224,228],"tags":[],"class_list":["post-6694","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-discrimination-of-migrants","category-texts"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"en","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"sr":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6694","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6694"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6694\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10337,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6694\/revisions\/10337"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6694"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6694"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6694"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}