{"id":12208,"date":"2024-10-11T11:29:50","date_gmt":"2024-10-11T09:29:50","guid":{"rendered":"https:\/\/dkis.si\/?p=12208"},"modified":"2024-10-15T11:55:38","modified_gmt":"2024-10-15T09:55:38","slug":"ni-zdravila-za-smeh","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dkis.si\/en\/ni-zdravila-za-smeh\/","title":{"rendered":"Ni zdravila za smeh"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Svetlana Slap\u0161ak<\/strong><\/p>\n\n\n\n


Ob gostovanju razstave Jugoslovanske kinoteke Pobeda osmeha\/Zmaga nasmeha<\/strong><\/em>, v organizaciji Kulturnega Centra \u201dDanilo Ki\u0161\u201d iz Ljubljane, Kulturno-pastoralni dom SPC, Ljubljana<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Leta 1965 sva z mamo s po\u010ditnic na Pelje\u0161cu od\u0161li v Biha\u0107, kjer je o\u010dim kot direktor filma bil na snemanju Orli letijo zgodaj<\/em>. Re\u017eirala je Soja Jovanovi\u0107, v ekipi je bil tudi Miodrag Petrovi\u0107 \u010ckalja. Dobro sem \u017ee poznala delo na filmu, saj me je o\u010dim pogosto, \u017ee od osmega leta vodil na snemanja in tako sem dokaj blazirano opazovala akcijo. V nekem trenutku so snemali sceno s \u010ckaljo: ko se je pojavil pred kamero in naredil prvo grimaso v smeri ekipe \u2013 ne kamere \u2013 smo se za\u010deli vsi krohotati. Enostavno, \u010dim se je pojavil, je spro\u017eil smeh. Enkrat je pirotehnik nespretno pripravil set, tako da je pri eksploziji \u010ckaljo in \u0161e nekatere \u010disto zares vrglo v zrak. Na sre\u010do ni bilo po\u0161kodb, a re\u017eiserka ni mogla ustaviti smeha… Soja Jovanovi\u0107 in \u010ckalja sta bila velika prijatelja in sta se ob snemanju vedno vrhunsko zabavala. S snemanja je ostal v spominu resni\u010dni dogodek, ki so ga potem pripovedovali kot \u0161alo. Ekipa je potrebovala \u0161e nekaj \u010detni\u0161kih in usta\u0161kih uniform: doma\u010dini \u2013 re\u017eiserka je za film anga\u017eirala veliko natur\u0161\u010dikov, tako otrok kot odraslih \u2013 so sli\u0161ali za to in so ji sporo\u010dili, da naj ne skrbi, oni bodo \u017ee prinesli svoje stare uniforme od doma…<\/p>\n\n\n\n

\u010ckalja je bil gotovo najbolj\u0161i jugoslovanski komik prej\u0161njega stoletja. Spomnim se, da so v Sloveniji pogosto rekli \u2013 \u201dnikoli ne bomo imeli svojega \u010ckalje\u201d \u2013 zdaj pa to lahko potrdimo tudi za druge: nih\u010de po njem ni imel svojega \u010ckalje in \u0161e dolgo ga ne bo. Ne gre samo za balkanski fenomen, kjer sicer najdemo vzporednico v gr\u0161kem komiku Thanassisu Vengosu; tak\u0161en je tudi Louis de Fun\u00e8s, \u0161e bolj Fernandel, Bourvil, Tot\u00f2 (Antonio de Curtis), \u0161panski Cantinflas ali tur\u0161ki zvezdnik Sadri Al\u0131\u015f\u0131k, ki je snemal tudi po deset filmov na leto. Gre za splo\u0161ni mediteranski prototip, katerega izvor najdemo v globalnem tricksterju, prevarantu, ki v vseh mitologijah z enakim veseljem vle\u010de za nos bogove, ljudi in \u017eivali. Mediteranska varianta ima mo\u010dno socialno dimenzijo (rev\u0161\u010dina), torej subverzinost, ki je prekrita s \u010dlove\u0161ko dobroto in pogosto hlinjeno preprostostjo. Dva klju\u010dna komi\u010dna junaka tega tipa sta tur\u0161ki in gr\u0161ki Kara\u0111oz in tur\u0161ki in bosanski Nasradin-hod\u017ea. Tur\u0161ki Kara\u0111oz je bil prvotno predvsem voja\u0161ki, obsceni junak in je bil pozneje mo\u010dno cenzuriran; gr\u0161ki Kara\u0111oz je postal kritik politike z dna dru\u017ebe. \u0160e danes boste, \u010de ulovite kak\u0161no predstavo gledali\u0161\u010da senc oz. Kara\u0111oza v Gr\u010diji presene\u010deni, kako najmlaj\u0161i Grki z veseljem poslu\u0161ajo in \u017eivahno reagirajo na politi\u010dne \u0161ale in napade. Gr\u0161ki otroci, za razliko od jugoslovanskih, niso imeli privilegija u\u017eivanja v Disneyjevem svetu \u2013 zato je gr\u0161ka televizija posegala po za male ekrane zlahka adaptirano gledali\u0161\u010de senc \u2013 cenzurirano, seveda. S Kara\u0111ozom vedno nastopa skupina tipskih likov \u2013 enako kot je v televizijskih nadaljevankah s \u010ckaljo nastopala stalna skupina komikov, ki so igrali tipske like. Zelo podobno nastopa Nasradin-hod\u017ea, potujo\u010di modrec, ki pomaga pri re\u0161evanju problemov med tipskimi dru\u017ebenimi liki in se vedno izvle\u010de s humorjem.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Foto: Ur\u0161a Rahne<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mediteranskem komiku je vse odpu\u0161\u010deno, ker se nikoli ne posmehuje \u0161ibkim in ranljivim. Prav iz te \u201dnedol\u017enosti\u201d iz\u017eareva mo\u010d kritike dru\u017ebe, ki jo komik izvaja: politi\u010dni re\u017eiminiso smeli pogosto in odprto napadati tak\u0161ne komike, zgodilo pa se je: \u010ckalja je bil nekajkrat \u017ertev pripomb z \u201dvi\u0161je instance\u201d in nikoli ni bil \u010dlan ZK, torej bila so obdobja, ko je bil \u201dv hladilniku\u201d in ni smel nastopati na televiziji. Tako je v slavni TV seriji Servisna postaja<\/em> nastopil (kot kuhar Jordan) \u0161ele po dvanajsti epizodi in \u0161ele takrat je serija postala res \u201durnebesno\u201d (turcizem!) sme\u0161na. Mija Aleksi\u0107, zvezdnik in pogost \u010ckaljin partner je bil karakterni komik, \u010ckalja pa je bil vsestranski performer in improvizator, ki je zlahka zajadral tudi v nonsens. Zato so ga imele enako rade vse generacije: gledali smo \u010ckaljo in se smejali tudi, ko se je \u017ee pojavila skupina Monty Python, ki jo starej\u0161i niso razumeli in niso pristajali na tak\u0161no popolno norijo. Roko na srce, jugoslovanski filmski in televizijski humor je bil pogosto trapast, prilagojen uradno neobstoje\u010di cenzuri in omejen na afnanje, vendar je bil vrhunski umetnik smeha, kot je bil \u010ckalja, sposoben prese\u010di vse omejitve. Dober primer je Pepi iz Skupnega stanovanja<\/em> Dragutina Dobri\u010danina, komedije, ki je do\u017eivela gledali\u0161ko, knji\u017eno, filmsko in televizijsko izdajo: Pepi bi moral biti (s partijsko propagando usklajena) kritika lika mladeni\u010da, ki sledi zahodnim vzorom (ozke rockabilly hla\u010de), \u010ckalja pa ga je prikazal kot sicer nor\u010davo, a v osnovi simpati\u010dno figuro, in tako je bilo propagandno sporo\u010dilo nevtralizirano.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Foto: Ur\u0161a Rahne<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Poseben vidik \u010ckaljine komike je bila njegova asocijativnost: vsaki\u010d ko se je pojavil njegov obraz, je spro\u017eil spomin na vse njegove like in v anticipaciji smo eksplodiral v smeh, pri\u010dakovano veselje, znak ljubezni, odgovor na njegovo sme\u0161no in tako \u010dlove\u0161ko toploto. Mnogi komiki ra\u010dunajo s tem u\u010dinkom lastnega obraza, nekateri pretirano in neupravi\u010deno. \u010ckalja je na tem tveganem podro\u010dju vedno odli\u010dno ocenil kako in koliko odigrati in nikoli ni padel v poceni klovnovstvo. Pogosto so rekli, da bi bil \u010ckalja sme\u0161en tudi, \u010de bi bral telefonski imenik: seveda, saj so imena sama po sebi pogosto vir smeha. Ko je \u010ckalja denimo bral iz \u010dasopisa, je bilo tveganje, da se bo s tem posmehoval uradnem na\u010dinu predstavljanja informacij \u0161e kako upravi\u010deno. Kritika \u010ckalje v gledali\u0161\u010du, na filmu ali televiziji je bila vedno dober pokazatelj tega ambivalentnega odnosa: elitni kritiki so pogosto ocenjevali njegove nastope v slab\u0161alnem tonu, a to je bil tudi njihov splo\u0161en odnos do komedije. Mnogi so si skrivoma \u017eeleli mo\u010dnej\u0161e in bolj kriti\u010dne komedije in so zato svoje pisanje obremenjevali in posledi\u010dno kazali svoje frustracije in obenem pomanjkanje poguma. \u010ckalja je svoje delo opravljal brez tak\u0161nih notranjih ovir, v okvirih danega teksta in prebliskov improvizacije, in publika ga je dobro razumela. Treba je tudi razumeti, da je kritika imela v tem obdobju popolnoma druga\u010den status kot danes, da je bila povezana s knji\u017eevno teorijo, dele\u017ena je bila velikega dru\u017ebenega ugleda in je tudi imela znaten vpliv v kulturi. Prav zaradi tak\u0161nega polo\u017eaja so kritiki na eni strani izzkazovali visoko osebno kulturo, razsvetljenost in subtilnost, na drugi strani pa so se bali dru\u017ebenega anga\u017emaja kot vrag kri\u017ea: logi\u010dno, dru\u017ebeni anga\u017eman v opreki z vladajo\u010do ideologijo je bil ne samo neza\u017eelen, ampak tudi preziran… Tako je ZK proizvedla enega od najzanimivej\u0161ih paradoksov jugoslovanske socialisti\u010dne kulture: hoteli so, da inteligenca sledi enemu, uradnemu ideolo\u0161kem modelu visoke anga\u017eiranosti v korist ljudstva, proizvedli pa so kulturo, v kateri so najbolj verni sledilci stranke ustvarjali s tem popolnoma nepovezano, od dru\u017ebenih problemov lo\u010deno umetnost. Kolateralni proizvod tak\u0161nega okolja bili so na eni strani kritiki dru\u017ebene realnosti, ki so jih sledilci ZK brez sramu imenovali \u201dlevi\u010daji\u201d, in nereflektirani prista\u0161i \u201dnacionalnega\u201d kot pokrova za vse nazadnja\u0161ko, psevdoromanti\u010dno in antihistori\u010dno.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Foto: Ur\u0161a Rahne<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ne smemo pozabiti, da je \u010ckaljina popularnost strelovito narasla z akusti\u010dnimi nastopi, predvsem v oddaji \u201dVeseli ve\u010der\u201d na Radiu Beograd od petdesetih let prej\u0161njega stoletja, torej njegov obraz ni bil prvo, kar je \u0161iroka publika spoznala. Bil je vrhunski umetnik vokalne modulacije, res je bilo dovolj, da samo prebere katerikoli tekst, in \u017ee je ta postal sme\u0161en…S filmom in televizijo je njegov obraz postal za\u0161\u010ditni znak sme\u0161nega, tako mo\u010dan, da je \u010ckalji omogo\u010dal ustvarjanje vedno novih, enako popularnih likov. Eden teh likov je gotovo Jovan\u010da, ne posebej bister trgovec iz Jagodine, ki se znajde v vlogi svetovnega popotnika. Oba filma o Jovan\u010di je re\u017eirala Soja Jovanovi\u0107, ki se je s \u010ckaljo znala \u0161e kako smejati. Filma sta posneta v \u00bbfilmskem mestu\u00ab Ko\u0161utnjak v Beogradu, na ostankih velikih koprodukcij \u0161estdesetih let \u2013 vesternov, avanturisti\u010dnih filmov, Marka Pola itn. Komika je stereotipska, vendar z vzleti nonsensa, karnevala, slapsticka, ob\u010dasno prava screwball komedija. Skrajno nenavadno je, da Soja Jovanovi\u0107, redek primer re\u017eiserke komedij, in to ne samo v socialisti\u010dnem svetu, \u0161e ni bila dele\u017ena globlje raziskave…<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/a> Vrhunec \u010ckaljine igralske kariere je bila serija filmov in TV serij o voznikih kamionov (Kamiond\u017eije<\/em>) s Pavlom Vujisi\u0107em. Vizualno asocijacijo na par – debelega&suhega komika dale\u010d preka\u0161a socialni anga\u017ema in mojstrska igra dveh izjemnih igralcev: v osnovi gre za pravo subkulturno kreacijo, kar posredno potrjuje tudi tedanje v glavnem negativno stali\u0161\u010de kritike. Za razumevanje jugoslovanske dru\u017ebe dana\u0161nji pogled na serijo pomaga razkriti, kako se je ta dru\u017eba osve\u0161\u010dala in obenem izgubljala orodja za svojo prenovo in pre\u017eivetje. Pavle Vujisi\u0107 je bil dobro znani opozicionar, preve\u010d znan, slaven in nagrajevan, da bi mu kdorkoli kdaj resno \u0161kodil; \u010ckalja pa je ohranil svoj status in oba sta \u017eivo predstavljala ugovore starej\u0161e generacije na ra\u010dun sistema. Ko je Srbijo obvladala vojna strast in nestrpnost sta se oba umaknila in svoj ogromni moralni kapital prepustila spominu. \u010ckalja, po\u0161ten in topel do konca, tudi danes proti nam obra\u010da svoj obraz in ne moremo si kaj, da se ne bi iz polnih plu\u010d njemu, sebi in svetu do solz smejali.<\/p>\n\n\n\n

Tekst je del projekta Slavic Soundwalking, ki ga sofinancira EU skozi program Ustvarjalna Evropa.<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pobeda osmeha\/Zmaga nasmeha v Ljubljani od 11. do 21. oktobra<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":12210,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[227],"tags":[],"class_list":["post-12208","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news-events"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.2","language":"en","enabled_languages":["sl","sr","en"],"languages":{"sl":{"title":true,"content":true,"excerpt":true},"sr":{"title":false,"content":false,"excerpt":false},"en":{"title":false,"content":false,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12208","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12208"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12208\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12222,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12208\/revisions\/12222"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12210"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12208"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12208"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkis.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12208"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}